Sklicevanje na lahkomiselnost, premajhno pazljivost in nepremišljenost ter neizkušenost ni utemeljena, če ni hkrati izkazano glede na okoliščine konkretnega primera, da se je pogodbenik v takšni situaciji znašel zaradi opravičljivih vzrokov.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg
Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.
Res je, da se sklepajo posli tudi na podlagi ustnih dogovorov. Vendar pa bi morala tožena stranka vsebino dogovora zatrjevati. Šele nato bi sodišče lahko izvajalo dokaze v smeri ugotavljanja resničnosti zatrjevanega dogovora.
ZIZ ne daje strokovnim sodelavcem pooblastila za odločanje o vseh ugovorih, podanih v postopku, ki je bil začet po predlogu na podlagi verodostojne listine, temveč le za odločanje o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega presoja je omejena na pravočasnost, popolnost, dovoljenost in obrazloženost ugovora.
vznemirjanje lastninske pravice - parkiranje ob hiši - pasivna legitimacija
Ob dejstvu, da je toženka lastnica sporne parcele, je dolžna zagotoviti, da tudi njena otroka in gosti ne parkirajo tako, da tožnikoma ovirajo izvrševanje njune lastninske pravice. Način, kako bo za to poskrbela, je prepuščen njej. Tudi če, kot trdi, vznemirjanja (parkiranja tik ob hiši tožnikov) ne naroča, nima od njega nobene koristi in tudi nima namena škodovanja tožnikom, to ne pomeni, da za zahtevek ne bi bila pasivno legitimirana.
delitev solastnine – način delitve – civilna delitev stvari
Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 171/1, 186, 186/1, 395.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – uporaba toboganov – odgovornost upravljalca kopališča – odgovornost več oseb za isto škodo
V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem področju pomeni, da lahko oškodovanec vloži tožbo zoper vse odgovorne osebe ali pa zgolj zoper eno od njih in od nje terja povrnitev vse škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061440
SPZ člen 105.
skupni prostori – lastninska pravica – sistem prekluzij
Če skupni prostori v smislu 3. odst. 105. čl. SPZ še niso določeni, še ne pomeni, da ne obstajajo. Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
Stranke se sicer v skladu z namenom prekluzij res spodbuja in sili, da v določenem roku opravijo vsa ustrezna procesna dejanja, vendar načelo ekonomičnosti postopka in discipline strank ne more brez izjeme pretehtati proti materialno pravilni sodbi. Vsakič je treba presoditi, ali je v konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine in posebnosti primera od stranke mogoče pričakovati takšno mero skrbnega ravnanja, da je očitek o nasprotnem življenjsko prepričljiv in razumen.
Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061484
OZ člen 153, 153/3, 154, 154/4,188. ZPP člen 243.
soprispevek oškodovanca – sopotnik v vozilu – vožnja z vinjenim voznikom in brez varnostnega pasu – postavitev izvedenca – kršitev pravil o dokazovanju z izvedenci
Tožnik v prometni nesreči ni bil udeležen kot voznik vozila, ampak kot sopotnik. Iz tega razloga pri presoji njegovih ravnanj oz. opustitev, ne gre za ugotavljanje njegovega soprispevka k nastanku prometne nesreče, ampak k nastanku (večje) škode. Delež krivde sicer objektivno odgovornih udeležencev prometne nesreče se v tem postopku ne ugotavlja, ampak bo to predmet morebitne kasnejše regresne pravde v smislu 188. člena OZ, oba objektivno odgovorna povzročitelja prometne nesreče pa tožniku za škodo solidarno odgovarjata.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev navidezne pogodbe. Trdila je, da so z njimi tožene stranke prikrile prodajne pogodbe z namenom, da se izognejo predkupni pravici ostalih imetnikov enotnega poslovnega deleža, ki so jo ti za primer odplačnega razpolaganja z idealnimi deli tega deleža dogovorili v Pravilih upravljanja enotnega poslovnega deleža. Navedla je tudi, da so tožene stranke leta 2001 sklenile identične pogodbe, ki so že bile pravnomočno ugotovljene za nične. Ker so tožene stranke kljub temu v nasprotju z dogovorjenimi pravili sklenile sporne pogodbe, so po tožbenih navedbah ravnale protipravno in nemoralno. Zato so te pogodbe nične. Tožeča stranka je torej navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki po določbi 86. člena OZ utemeljujejo njen zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
ZIZ člen 15, 42, 71, 71/1, 71/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog dolžnika za odlog izvršbe - nepravilna označba upnika – prehod obveznosti na dolžnika – nedopustna pritožbena novota – potrdilo o izvršljivosti – predlog za dopustitev revizije kot upravičeni razlog za odlog izvršbe
Napaka v zapisu osebe - toženca v postopku izdaje izvršilnega naslova, ko sta sodišči prve in druge stopnje napako iz tožbe povzele v svojih sodbah, ne povzroča absolutne ničnosti tako izdanih sodb - torej izvršilnega naslova, ampak je mogoče napako odpraviti še ob vložitvi oziroma pred vložitvijo izvršilnega predloga.
delitev stroškov glede na uspeh v postopku – stroški postopka
Opisana primerjava skupnih stroškov tožene stranke (5.619,00 EUR) z v pritožbi navedenimi stroški tožeče stranke (8.099,00 EUR) in upoštevanje uspeha obeh strank v pravdi (33 % na strani tožeče stranke proti 67 % na strani tožene stranke), za kar se zavzema pritožba, pokaže, da je odločitev prvega sodišča pritožnici v korist.
pridobitev lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine – darilo – strinjanje z razpolaganjem nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Tožnik, ki je vedel za odsvojitev in se z njo celo strinjal, pa ni takšna tretja dobroverna oseba, ki bi se lahko sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker je torej vedel in soglašal s prenosom lastninske pravice na skupno hčerko pravdnih strank, ne more terjati vrnitve darila od toženke, čeprav je bila ta v času vložitve tožbe še vknjižena kot lastnica spornih nepremičnin v zemljiški knjigi. .
ZIZ člen 238a, 238b, 238b/1, 238b/2, 238c, 238f, 238f/4, 238f/5, 238f/6. ZZZDR člen 105, 105/3.
izvršba na izročitev otroka – primernost izvršilnega naslova - predodelitev otroka – otrokova korist – izpolnitev obveznosti – navidezni poskusi izpolnitve – rok in način izročitve otroka – krivda za neizročitev otroka – psihična priprava otroka na preselitev – sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
V postopku izvršbe na izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je odločitev, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist. Prav tako v izvršilnem postopku ni več mogoče ugotavljati, ali otrok dejansko noče stalno živeti pri roditelju, h kateremu je bil dodeljen, kakšni so otrokovi morebitni razlogi za to, in ali so ti otrokovi razlogi utemeljeni ali ne.
zaznamba spora - določitev nujne poti - razdružitev skupnega premoženja
Edini nepravdni postopek v katerem je možna zaznamba spora, je spor o določitvi nujne poti. Predlog za razdružitev skupnega premoženja ne zadosti pogojem za zaznambo spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060722
SZ člen 117, 117/1. ZOR člen 154, 154/1, 183. OZ člen 162.
privatizacija stanovanj – kontrahirna dolžnost – plačilo odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – vrednost točke – višina kupnine
Ker je tožnica plačala kupnino za stanovanje, izračunano po višji vrednosti točke, je utemeljen njen zahtevek za vrnitev dela najemnine, kolikor je ta presegala obveznosti lastnika stanovanja, ki jo je plačevala še 9 let po tem, ko so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe po 117. členu SZ. Tožena stranka ni uspela dokazati, da ni kriva za kar devetleten nepotreben zastoj v postopku za odkup stanovanja.