ZIZ člen 15, 42, 71, 71/1, 71/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog dolžnika za odlog izvršbe - nepravilna označba upnika – prehod obveznosti na dolžnika – nedopustna pritožbena novota – potrdilo o izvršljivosti – predlog za dopustitev revizije kot upravičeni razlog za odlog izvršbe
Napaka v zapisu osebe - toženca v postopku izdaje izvršilnega naslova, ko sta sodišči prve in druge stopnje napako iz tožbe povzele v svojih sodbah, ne povzroča absolutne ničnosti tako izdanih sodb - torej izvršilnega naslova, ampak je mogoče napako odpraviti še ob vložitvi oziroma pred vložitvijo izvršilnega predloga.
pridobitev lastninske pravice – reševanje stanovanjskega vprašanja – preureditev stanovanja
Tožnik je bil imetnik stanovanjske pravice. S preureditvijo od stanovanja ločenega prostora si torej ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja v duhu določb ZSR, zato podlaga za pridobitev lastninske pravice po 116. členu SZ ni podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061440
SPZ člen 105.
skupni prostori – lastninska pravica – sistem prekluzij
Če skupni prostori v smislu 3. odst. 105. čl. SPZ še niso določeni, še ne pomeni, da ne obstajajo. Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
Stranke se sicer v skladu z namenom prekluzij res spodbuja in sili, da v določenem roku opravijo vsa ustrezna procesna dejanja, vendar načelo ekonomičnosti postopka in discipline strank ne more brez izjeme pretehtati proti materialno pravilni sodbi. Vsakič je treba presoditi, ali je v konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine in posebnosti primera od stranke mogoče pričakovati takšno mero skrbnega ravnanja, da je očitek o nasprotnem življenjsko prepričljiv in razumen.
Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061463
ZD člen 9, 32. ZPP člen 156, 156/1.
prehod zapuščine – smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka - odpoved dediščini - prehod v državno lastnino - zahtevek nekdanjih dedičev na povrnitev stroškov
Po določilu 132. člena ZD preide pokojnikova zapuščina s trenutkom njegove smrti po samem zakonu na njegove dediče. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič zato postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Ravnanje nekdanjih dedičev, ki so za izjavo odpovedi dedovanju potrebovali skoraj dve leti, je bilo neskrbno. Kar se tiče stopnje krivde, jim je mogoče očitati najmanj malomarnost, ki je pogojevala nastanek nesmotrnih stroškov tako njim kot tudi tožeči stranki. Sankcija za njihovo nesmotrno pravdanje pa je dvojna: sami so dolžni kriti svoje stroške pravdanja, hkrati pa morajo povrniti tudi stroške nasprotni stranki oziroma tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061442
SPZ člen 70. ZNP člen 36, 36/1. ZUreP-1 člen 103, 103/1.
delitev solastnega premoženja - presumpcija umika predloga za delitev solastnega premoženja zaradi neplačila predujma za izvedenca - pred postopkom izdelana izvedenska mnenja - načelo popolne delitve – razlastitev dela nepremičnin, ki so predmet delitve
Postavitev izvedenca v nepravdnem postopku za delitev solastnega premoženja na podlagi zakona ni obvezna. Zato načeloma ne pride v poštev uporaba določbe 1. odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).
V soglasju s strankami oz. udeleženci postopka je mogoče v nepravdnem postopku upoštevati ne le druge dokazne listine, temveč v dokazne namene tudi pred postopkom izdelana izvedenska mnenja, katerih zato tudi ni mogoče šteti le zgolj kot del trditvene podlage predloga za delitev solastnega premoženja.
Namen razdružitvenega postopka solastnega premoženja je, da se v celoti razdeli med solastnike po kriterijih določenih v 70. členu SPZ. Zato ni mogoče delitve opraviti le delno (razen izjemoma v primeru soglasja vseh udeležencev nepravdnega postopka), pa čeprav je predmet delitve več parcel, v solastnini pa so ostale le tiste, ki so pripadle nasprotnima udeleženkama.
priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Kupec služeče nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede obstoječe, a nevknjižene služnosti. Asfaltirana pot, ki vodi prek služeče nepremičnine, je zunanje dejstvo, ki kupcu nalaga, da se o morebitnem obstoju služnosti pozanima.
priposestvovanje služnosti – pravo priposestvovanje – nepravo priposestvovanje - služnost poti – nemini res sua servit – ni služnosti na lastni stvari
Priposestvovalna doba lahko začne teči šele v trenutku, ko lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine ni več ista oseba.
Najkasneje v trenutku vložitve tožbe tožnika nista bila več dobroverna in v posledici nista izpolnila pogoja desetletnega dobrovernega izvrševanja služnosti, ki bi bilo potrebno za (pravo) priposestvovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina za nepremoženjsko škodo - protipravnost ravnanja - razumen rok – relativna doba – merila – vzorčni postopek
Odgovornost države po ZVPSBNO je sicer res objektivna, vendarle pa le glede tega, da se država te ne more rešiti tedaj, ko je bila pravica oškodovancu kršena. Kršitev pravice pa je potrebno ugotoviti. Ta kljub zastoju ne nastopi sama po sebi, pač pa mora biti rezultat protipravnega, samovoljnega ali arbitrarnega ravnanja državnega organa, ali pa rezultat ravnanj izven njegove sfere (npr. sistemsko pogojenih sodnih zaostankov), saj zakon drugače ne bi določal meril, po katerih naj sodišče presoja pravna sredstva po tem zakonu (med njimi tudi zahtevo za pravično zadoščenje).
odlog delitve solastnega premoženja – neprimeren čas
Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.
Res je, da se sklepajo posli tudi na podlagi ustnih dogovorov. Vendar pa bi morala tožena stranka vsebino dogovora zatrjevati. Šele nato bi sodišče lahko izvajalo dokaze v smeri ugotavljanja resničnosti zatrjevanega dogovora.
SPZ člen 43, 43/3, 266, 266/1, 269. ZTLR člen 28, 28/4, 72. ZZK-1 člen 3, 3-5, 11, 12, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/1.
priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – izdelava elaborata parcelacije
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Poseben dajatveni zahtevek, po katerem naj bi toženci izstavili ustrezno listino, na podlagi katere se bodo lahko vpisali v zemljiško knjigo, ni potreben. Neutemeljen je obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti geometrsko odmero - parcelacijo spornega dela zemljišča. Nobene materialnopravne podlage ni za takšno obveznost tožencev.
Predmet izpodbijanega sodbenega izreka je nedoločen del parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke in tistih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. Tožniki bi morali tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, to pa pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklenjene s tretjim pogodbo, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zgolj sklenjene zastopniške pogodbe zastopniku še ne dajejo pravice do plačila provizije, če svoje obveznosti iz teh pogodb zastopnik ne izpolni.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa za redni postopek – nadaljevanje postopka v pravdi
Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal le ZST. Za prehodno obdobje od 01. 01. 2008 do uveljavitve novega ZST-1 dne 01. 10. 2008 pa je taksno obveznost določal tudi ZIZ-E. V času vložitve predloga za izvršbo je tako veljala določba 75. člena ZIZ-E, ki je, ne glede na določbe ZST, določala, da se za predlog in sklep o izvršbi plača taksa v znesku 40 EUR. Za prehod od izvršilnega postopka v pravdni postopek pa v ZST, v nasprotju z ZST-1, sodna taksa ni bila predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
nepremičninska izvršba – dokaz o dolžnikovi lastnini
Peti odstavek 168. člena ZIZ daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik nima listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika. Toženec od občine ne more pribaviti vknjižbenega dovoljenja, saj z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju in tožnik ni izkazal pravnega prehoda premoženja od toženca na občino, kar bi bil pogoj, da bi lahko toženec zahteval izdajo vknjižnega dovoljenja.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina članom agrarnih skupnosti
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku. ZPVAS pa ne določa določitve odškodnine, temveč določa, da lahko oškodovanci uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.