Tožnik v postavljenem roku skladno s sklepom sodišča prve stopnje ni dopolnil vloge tako, da bi pojasnil, ali gre za zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe, pritožbo ali revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje je zato vlogo zakonito zavrglo.
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka je treba dokazati, da obstoji prikrajšanje na eni strani in obogatitev na drugi strani (v času sojenja), da je med njima podana vzročna zveza ter odsotnost pravnega temelja.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58, 58/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-1, 47, 47/1. ZDR člen 137.
stvarna pristojnost – nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – refundacija – gospodarski spor
Spori, v katerih delodajalci od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahtevajo povrnitev izplačanih nadomestil za čas zadržanosti od dela delavcem, se presojajo po posebnih določbah ZPP o gospodarskih sporih. Za presojo teh sporov socialno sodišče ni stvarno pristojno.
pravica do tedenskega počitka – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zakonske zamudne obresti
Delavec – pripadnik Slovenske vojske na misiji, ki mu pripada en dan tedenskega počitka, ima pravico ta dan izkoristiti izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Če tega dneva ne more koristiti niti sproti, to je vsak teden, ko je na delu v tujini, niti kasneje v času, ko opravlja naloge na misiji v tujini, ima delavec šele po vrnitvi v Republiko Slovenijo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek za neizkoriščene dni tedenskega počitka. To pa pomeni, da šele tedaj začne teči zastaralni rok za uveljavitev pravice do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi ga sicer na dan tedenskega počitka prejel delavec.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43, 43/3, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitev v delovnem razmerju) ni nezakonita, četudi revidirano obdobje, v katerem je tožnica zagrešila očitane kršitve, sodi še v čas veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi, ki je bila redno odpovedana, je bila sklenjena le zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela.
Tožnica je z novo zahtevo pri tožencu uveljavljala povračilo škode in priznanje pokojninske dobe, o čemer je toženec že odločil z zavrnilno odločbo, ki jo je tožnica izpodbijala v socialnem sporu, ki je bil ob vložitvi nove zahteve še v teku. Gre za dva zahtevka, ki sta po vsebini enaka, zato je toženec ob tem, da se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila, novo zahtevo pravilno zavrgel.
ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – ZOdvT – nagrada za zastopanje – nagrada za narok
Tožnikov pooblaščenec ni upravičen do nagrade za udeležbo na vsakem naroku posebej, ampak je (ne glede na število narokov) upravičen le do ene nagrade za narok.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti tožbe – vročanje tožbe v odgovor
V primeru, ko sodišče tožnika pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe in ko je nesklepčnost nato odpravljena, mora sodišče popravljeno tožbo vnovič vročati v odgovor toženi stranki. Šele če tožena stranka ponovno pravočasno ne odgovori na tožbo, so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Zastaranje vsakokratne neizplačane mesečne plače oziroma razlike v plači (reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) je začelo teči od dneva zapadlosti mesečne plače in ne šele od pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo po razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja toženi stranki naloženo, da tožnika vrne nazaj na delo, mu plača prispevke ter mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002765
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a, 202a/1. Ustava RS člen 22, 23, 25.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – določnost in izvršljivost izreka – obrazložitev sklepa – pravica do pravnega sredstva
Izrek sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz katerega izhaja, da se storilcu izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil na dan 2.3.2010, je povsem jasen, določen in izvršljiv, zato sodišču prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni potrebno izrecno naštevati kategorije motornih vozil, za katere velja izrečen ukrep.
pravočasno navedena dejstva – prekluzija – dejstva po prvem naroku
Tožnik, ki je zatrjeval, da se je po toboganu spustil tako, kot mu je povedal redar, vse do mnenja izvedenca ni mogel vedeti, da mu redar ni dal pravih navodil, zato je dejstva v zvezi s tem, ko jih je navedel po prvem naroku, navedel pravočasno.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov.
Po vseh svojih značilnostih zahteva za sodno varstvo opravlja funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola, sodišče pa v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo odloči enako, kot je to pred njim storil že prekrškovni organ, tako da izključitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ne posega v pravico do pravnega sredstva.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi zakonito izredno odpovedana, saj na delo ni prišel pet zaporednih delovnih dni, svojega izostanka pa tudi ni opravičil.
priposestvovanje stvarne služnosti – način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti
Odločilno dejstvo za pridobitev služnosti hoje in vožnje na podlagi priposestvovanja je dejansko izvrševanje služnosti na tak način in v obsegu, kot jo izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča. Način in obseg uporabe poti po služečemu zemljišču, kot jo izvajajo druge osebe, ki so obiskovalci lastnika gospodujočega zemljišča, ni pravno pomemben. Nerelevantna je tudi trditev, da gospodujoče nepremičnine nimajo drugega dostopa, ker je to okoliščina, ki je pravno relevantna v postopku pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti.
Ker je bila zavarovalna pogodba sklenjena z vnaprej pripravljeno in predlagano vsebino Splošnih pogojev s strani tožene stranke, je potrebno njena nejasna določila razlagati v korist tožnika.
Sklicevanje na lahkomiselnost, premajhno pazljivost in nepremišljenost ter neizkušenost ni utemeljena, če ni hkrati izkazano glede na okoliščine konkretnega primera, da se je pogodbenik v takšni situaciji znašel zaradi opravičljivih vzrokov.
Ker je sodišče prve stopnje natančno opredelilo obseg in intenzivnost poškodb, ki jih je utrpela oškodovanka, ni pa pravilno ocenilo, kolikšna je pravična odškodnina, ki oškodovanki ter posledično tožeči stranki iz tega naslova pripada, je zmotno uporabilo materialno pravo.
SPZ člen 43, 43/3, 266, 266/1, 269. ZTLR člen 28, 28/4, 72. ZZK-1 člen 3, 3-5, 11, 12, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/1.
priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – izdelava elaborata parcelacije
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Poseben dajatveni zahtevek, po katerem naj bi toženci izstavili ustrezno listino, na podlagi katere se bodo lahko vpisali v zemljiško knjigo, ni potreben. Neutemeljen je obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti geometrsko odmero - parcelacijo spornega dela zemljišča. Nobene materialnopravne podlage ni za takšno obveznost tožencev.
Predmet izpodbijanega sodbenega izreka je nedoločen del parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke in tistih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. Tožniki bi morali tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.