pravočasno navedena dejstva – prekluzija – dejstva po prvem naroku
Tožnik, ki je zatrjeval, da se je po toboganu spustil tako, kot mu je povedal redar, vse do mnenja izvedenca ni mogel vedeti, da mu redar ni dal pravih navodil, zato je dejstva v zvezi s tem, ko jih je navedel po prvem naroku, navedel pravočasno.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti tožbe – vročanje tožbe v odgovor
V primeru, ko sodišče tožnika pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe in ko je nesklepčnost nato odpravljena, mora sodišče popravljeno tožbo vnovič vročati v odgovor toženi stranki. Šele če tožena stranka ponovno pravočasno ne odgovori na tožbo, so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov.
Po vseh svojih značilnostih zahteva za sodno varstvo opravlja funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola, sodišče pa v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo odloči enako, kot je to pred njim storil že prekrškovni organ, tako da izključitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ne posega v pravico do pravnega sredstva.
ZZZPB člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 139.
brezposelnost – denarno nadomestilo – osnova za odmero – nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Tožnici, ki je v letu 2008 prejemala nadomestilo plače v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, se v osnovo za odmero nadomestila za brezposelnost od 31. 1. 2009 dalje upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja izračun osnove za odmero nadomestila od povprečne mesečne plače v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, valorizirana skladno z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v Sloveniji.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 96/1, 96/1-2.
poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi, upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – bolniški stalež
Tožnici, ki je bila v bolniškem staležu, delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni moglo zakonito prenehati z dnem izteka odpovednega roka, ampak je lahko prenehalo šele z iztekom bolniškega staleža.
refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - stvarna pristojnost - gospodarski spor
Spor o povrnitvi nadomestila med začasno zadržanostjo od dela med delodajalcem in zavodom za zdravstveno zavarovanje ni socialni, temveč gospodarski spor.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002761
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoj za izbris kazenskih točk
Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo po poteku roka, določenem v napotilu ministra. Če obstajajo opravičljivi razlogi, da se storilec v določenem roku programa ne more udeležiti, mora o tem obvestiti ministrstvo in prositi za podaljšanje roka.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 140, 141, 142.
vročanje - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - izostanek z dela
Tožena stranka niti prve niti druge pisne obdolžitve tožniku ni vročila pravilno: prvo pisno obdolžitev je prevzel tožnikov oče, tožniku pa je ni mogel izročiti, ker je bil na dopustu, drugo obdolžitev pa je tožena stranka vročila odvetnici, ki je tožnika zastopala v drugem sodnem sporu. Ta vročitev ni bila pravilna, ker odvetnica ni bila pooblaščena za zastopanje v postopku odpovedi. Iz tega razloga je treba šteti, da pisni obdolžitvi tožniku nista bili vročeni, tožnik se ni mogel zagovarjati, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita.
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla, da je pridobila nov dokaz psihiatrični izvid in izvedensko mnenje, ki ga v prejšnjem postopku ni mogla pridobiti, ker ni bila finančno zmožna plačati izvedeniško mnenje. Glede na to, da v postopku pred pravnomočnostjo ni trdila in dokazovala, da bi bila zaradi bolezni nezmožna za delo, ter da je imela možnost, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč, če bi pravočasno predlagala dokaz – izvedenca psihiatra, ne gre za okoliščine, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/3.
invalidnost – I. kategorija invalidnosti
Ker pri tožnici niti iz nobenega izvida lečečega specialista niti iz predloga osebnega zdravnika za uvedbo postopka in niti iz v sodnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2. ZIZ člen 101.
osebni stečaj - stečajna masa - izvzeti prejemki - dnevnice, kilometrine, potni stroški
Okvir izvzetih prejemkov je torej konkretno določen: izvzeti so lahko le tisti prejemki, za katere je tako določeno v 101. čl. ZIZ. Tam pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, niso navedene dnevnice, kilometrine in potni stroški.
izpodbijanje pravnih dejanj – slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnika – subjektivni pogoj
Ob konkretnem ugovoru tožene stranke okoliščini, da je račune sicer dobila plačane ter da je bil šele naknadno sklenjen dogovor o plačilu z asignacijo, ne zadoščata za sklep, da bi morala vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje stečajnega dolžnika.
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka je treba dokazati, da obstoji prikrajšanje na eni strani in obogatitev na drugi strani (v času sojenja), da je med njima podana vzročna zveza ter odsotnost pravnega temelja.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 171/1, 186, 186/1, 395.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – uporaba toboganov – odgovornost upravljalca kopališča – odgovornost več oseb za isto škodo
V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem področju pomeni, da lahko oškodovanec vloži tožbo zoper vse odgovorne osebe ali pa zgolj zoper eno od njih in od nje terja povrnitev vse škode.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056202
ZPP člen 213, 249, 249/1, 286b, 319, 319/1, 343, 343/1. OZ člen 103, 131, 247, 619, 627, 628, 639, 639/3, 639/5, 648, 649, 659, 660. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10(2).
pravnomočnost – zavrženje pritožbe – nagrada za izvedensko delo – gradbena pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevki – refleksna škoda – pogodbena kazen
Poleg izgradnje novega gradbenega objekta so lahko predmet gradbene pogodbe tudi druga gradbena dela na obstoječem objektu, med katera sodijo rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela.
Dokončanje del po drugih izvajalcih ni mogoče obravnavati kot škodo. Tudi v primeru odpovedi pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pojavna oblika škod lastnost stvarnih napak, torej je tudi to mogoče uveljavljati le v okviru jamčevalnih zahtevkov.
zapuščina brez dedičev – kaduciteta – vstop v zapustnikova pravna razmerja
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije.
Republika Slovenija se kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati.