odškodninska odgovornost delavca – direktor – stvarna pristojnost – gospodarski spor – individualni delovni spor – elementi odškodninskega delikta – krivda – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu tudi za direktorja velja določba 1. odstavka 182. člena ZDR, da delavec za povzročeno škodo odgovarja le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni, da bi morala tožeča stranka za utemeljitev odškodninskega zahtevka dokazati, da je škodo (v obliki inventurnega manka) utrpela zaradi toženčevega namernega ravnanja ali zaradi njegove hude malomarnosti.
Zastaranje vsakokratne neizplačane mesečne plače oziroma razlike v plači (reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) je začelo teči od dneva zapadlosti mesečne plače in ne šele od pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo po razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja toženi stranki naloženo, da tožnika vrne nazaj na delo, mu plača prispevke ter mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo.
Za uspešno uveljavljanje verzijskega zahtevka je treba dokazati, da obstoji prikrajšanje na eni strani in obogatitev na drugi strani (v času sojenja), da je med njima podana vzročna zveza ter odsotnost pravnega temelja.
Odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. U-I-358/2004, da 1. odstavek 58. člena in 2. odstavek 178. člena ZPIZ-1 nista v skladu z URS, v kolikor ne zagotavljata pravice do delne pokojnine tudi samozaposlenim, ne pomeni nobenega od desetih, taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP. S sklicevanjem na to ustavno odločbo v predlogu za obnovo upravnega postopka ni izkazan obnovitveni razlog, tako da predlog ni utemeljen.
ZPP člen 286. ZUDVPV člen 42, 42/1, 42/1-1, 42/1-2.
vzdrževanje železniške proge – vzdrževanje cestnih prehodov čez železniško progo – normirano delo – prekluzija dokazov v ponovljenem postopku
Ker gre za normative, to nujno pomeni, da gre za obliko „pavšalnega“ zaračunavanja, za katerega ni potreben dejanski izkaz nastalih stroškov (v odvisnosti od teh se presoja primernost normativa).
Na ugotovljeno zamudo pri podanju dokaznega predloga ne vplivata dejstvi razveljavljene sodbe in sklepa sodišča prve stopnje o tem, da se glavna obravnava začne znova. Prekluzija novot namreč velja tudi za novo glavno obravnavo skupaj skupaj z vsemi drugimi prekluzijami, ki so nastale v prejšnjem postopku.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 140, 141, 142.
vročanje - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - izostanek z dela
Tožena stranka niti prve niti druge pisne obdolžitve tožniku ni vročila pravilno: prvo pisno obdolžitev je prevzel tožnikov oče, tožniku pa je ni mogel izročiti, ker je bil na dopustu, drugo obdolžitev pa je tožena stranka vročila odvetnici, ki je tožnika zastopala v drugem sodnem sporu. Ta vročitev ni bila pravilna, ker odvetnica ni bila pooblaščena za zastopanje v postopku odpovedi. Iz tega razloga je treba šteti, da pisni obdolžitvi tožniku nista bili vročeni, tožnik se ni mogel zagovarjati, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43, 43/3, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitev v delovnem razmerju) ni nezakonita, četudi revidirano obdobje, v katerem je tožnica zagrešila očitane kršitve, sodi še v čas veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi, ki je bila redno odpovedana, je bila sklenjena le zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabiti ureditev, ki velja za fizične osebe, in se – če gre za vročanje po pošti – pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, se šteje, da je priznala vsa dejstva, ki so v tožbi navedena. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je v zvezi z ugotavljanjem dejstev izvedlo nekatere dokaze (vplogled v sodni register, v listine v spisu, v spis sodišča, ki se je vodil v drugi zadevi). S tem je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Pravilno bi bilo, da bi ob oceni, da je tožba sklepčna in ker navedbe v tožbi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, izdalo zamudno sodbo na podlagi dejanskega stanja, kot je opisano v tožbi.
izpodbijanje pravnih dejanj – slabo ekonomsko-finančno stanje dolžnika – subjektivni pogoj
Ob konkretnem ugovoru tožene stranke okoliščini, da je račune sicer dobila plačane ter da je bil šele naknadno sklenjen dogovor o plačilu z asignacijo, ne zadoščata za sklep, da bi morala vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje stečajnega dolžnika.
ZZZPB člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 139.
brezposelnost – denarno nadomestilo – osnova za odmero – nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Tožnici, ki je v letu 2008 prejemala nadomestilo plače v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, se v osnovo za odmero nadomestila za brezposelnost od 31. 1. 2009 dalje upošteva osnovna plača, povečana za dodatek na delovno dobo. Tožnica zato neutemeljeno uveljavlja izračun osnove za odmero nadomestila od povprečne mesečne plače v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, valorizirana skladno z rastjo povprečnih plač vseh zaposlenih v Sloveniji.
javni uslužbenec – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – neustrezna izobrazba – osnovna plača
Tožnica za zasedbo delovnega mesta inšpektorja nima ustrezne izobrazbe, delo pa lahko opravlja zaradi zakonskega spregleda neustrezne izobrazbe. Kot delavka z neustrezno izobrazbo je upravičena do osnovne plače, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejena, kot je pravilno določila tožena stranka. Tožbeni zahtevek za plačilo višje osnovne plače ni utemeljen.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožena stranka zaradi opustitve varnostnih ukrepov krivdno odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi izpostavljenosti škodljivim vplivom delovnega mesta. Zaradi dolgotrajnega delovanja prahu in hlapljivih toksičnih snovi namreč trpi za kroničnim vnetjem nosne sluznice in kroničnim vnetjem sluznice žrela in grla.
Ker je pri tožnici še potrebno zdravljenje, ni podano dokončno stanje in ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. Invalidnosti zato še ni mogoče ugotoviti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – invalidnost
V kolikor tožena stranka dokaže, da je spremenila organizacijo dela, tako da ni več potrebe, da bi nekdo opravljal zgolj delo, ki ga je opravljala tožnica, in da tožnica ne more opravljati dela, ki se pri toženi stranki še opravlja, je treba šteti, da tožena stranka ni ravnala diskriminatorno, ko je tožnici podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002761
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoj za izbris kazenskih točk
Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo po poteku roka, določenem v napotilu ministra. Če obstajajo opravičljivi razlogi, da se storilec v določenem roku programa ne more udeležiti, mora o tem obvestiti ministrstvo in prositi za podaljšanje roka.
Tožnik v postavljenem roku skladno s sklepom sodišča prve stopnje ni dopolnil vloge tako, da bi pojasnil, ali gre za zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe, pritožbo ali revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje je zato vlogo zakonito zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0061442
SPZ člen 70. ZNP člen 36, 36/1. ZUreP-1 člen 103, 103/1.
delitev solastnega premoženja - presumpcija umika predloga za delitev solastnega premoženja zaradi neplačila predujma za izvedenca - pred postopkom izdelana izvedenska mnenja - načelo popolne delitve – razlastitev dela nepremičnin, ki so predmet delitve
Postavitev izvedenca v nepravdnem postopku za delitev solastnega premoženja na podlagi zakona ni obvezna. Zato načeloma ne pride v poštev uporaba določbe 1. odstavka 36. člena ZNP (presumpcija umika v primeru, ko predlagatelj ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokaza z izvedencem).
V soglasju s strankami oz. udeleženci postopka je mogoče v nepravdnem postopku upoštevati ne le druge dokazne listine, temveč v dokazne namene tudi pred postopkom izdelana izvedenska mnenja, katerih zato tudi ni mogoče šteti le zgolj kot del trditvene podlage predloga za delitev solastnega premoženja.
Namen razdružitvenega postopka solastnega premoženja je, da se v celoti razdeli med solastnike po kriterijih določenih v 70. členu SPZ. Zato ni mogoče delitve opraviti le delno (razen izjemoma v primeru soglasja vseh udeležencev nepravdnega postopka), pa čeprav je predmet delitve več parcel, v solastnini pa so ostale le tiste, ki so pripadle nasprotnima udeleženkama.
priposestvovanje služnosti – dobra vera – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Kupec služeče nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede obstoječe, a nevknjižene služnosti. Asfaltirana pot, ki vodi prek služeče nepremičnine, je zunanje dejstvo, ki kupcu nalaga, da se o morebitnem obstoju služnosti pozanima.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg
Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – meje preizkusa sklepa o začetku postopka odpusta
Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom. Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata.