Ker je pri tožnici še potrebno zdravljenje, ni podano dokončno stanje in ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. Invalidnosti zato še ni mogoče ugotoviti.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov.
Po vseh svojih značilnostih zahteva za sodno varstvo opravlja funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola, sodišče pa v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo odloči enako, kot je to pred njim storil že prekrškovni organ, tako da izključitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ne posega v pravico do pravnega sredstva.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi zakonito izredno odpovedana, saj na delo ni prišel pet zaporednih delovnih dni, svojega izostanka pa tudi ni opravičil.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – umik tožbe – stroški postopka – načelo krivde
Ker prvotožena stranka (zavarovalnica) ni pravočasno predložila vseh dokazov, da je bila razdrta zavarovalna pogodba, sklenjena z drugotoženo stranko (delodajalcem), je sama povzročila nastanek pravdnih stroškov glede zahtevka, za katerega je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je prvotožena stranka predložila dokaze o razdrtju zavarovalne pogodbe, zato je dolžna povrniti stroške tožeči stranki.
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla, da je pridobila nov dokaz psihiatrični izvid in izvedensko mnenje, ki ga v prejšnjem postopku ni mogla pridobiti, ker ni bila finančno zmožna plačati izvedeniško mnenje. Glede na to, da v postopku pred pravnomočnostjo ni trdila in dokazovala, da bi bila zaradi bolezni nezmožna za delo, ter da je imela možnost, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč, če bi pravočasno predlagala dokaz – izvedenca psihiatra, ne gre za okoliščine, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo.
javni uslužbenec – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – neustrezna izobrazba – osnovna plača
Tožnica za zasedbo delovnega mesta inšpektorja nima ustrezne izobrazbe, delo pa lahko opravlja zaradi zakonskega spregleda neustrezne izobrazbe. Kot delavka z neustrezno izobrazbo je upravičena do osnovne plače, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejena, kot je pravilno določila tožena stranka. Tožbeni zahtevek za plačilo višje osnovne plače ni utemeljen.
vročanje pooblaščencu – plačilo sodne takse za pritožbo – pooblaščenec – pooblastilno razmerje – zastopanje več strank v postopku
Res imata obe toženi stranki istega pooblaščenca. Vendar gre za dve pooblastilni razmerji. Če pooblaščenec v pravdi zastopa več strank, opravljeno pravdno dejanje pa se nanaša le na eno od njih, mora biti to v odnosu do sodišča jasno in nedvoumno izkazano, čemur je tretja tožena stranka z jasnimi navedbami v pritožbi zadostila. Enaka skrbnost se zahteva tudi od sodišča pri vročanju pisanj pooblaščencu v zvezi s tako opravljenimi pravdnimi dejanji za posamezno od zastopanih strank. Tudi iz njih mora biti nedvomno in jasno razvidno, na katero stranko se pisanje nanaša.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti tožbe – vročanje tožbe v odgovor
V primeru, ko sodišče tožnika pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe in ko je nesklepčnost nato odpravljena, mora sodišče popravljeno tožbo vnovič vročati v odgovor toženi stranki. Šele če tožena stranka ponovno pravočasno ne odgovori na tožbo, so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2. ZIZ člen 101.
osebni stečaj - stečajna masa - izvzeti prejemki - dnevnice, kilometrine, potni stroški
Okvir izvzetih prejemkov je torej konkretno določen: izvzeti so lahko le tisti prejemki, za katere je tako določeno v 101. čl. ZIZ. Tam pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, niso navedene dnevnice, kilometrine in potni stroški.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
priposestvovanje stvarne služnosti – način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti
Odločilno dejstvo za pridobitev služnosti hoje in vožnje na podlagi priposestvovanja je dejansko izvrševanje služnosti na tak način in v obsegu, kot jo izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča. Način in obseg uporabe poti po služečemu zemljišču, kot jo izvajajo druge osebe, ki so obiskovalci lastnika gospodujočega zemljišča, ni pravno pomemben. Nerelevantna je tudi trditev, da gospodujoče nepremičnine nimajo drugega dostopa, ker je to okoliščina, ki je pravno relevantna v postopku pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker sodišče ni moglo ugotoviti, kdaj je nastal razlog za odpoved, oziroma ker tožena stranka ni dokazala, da je odpoved podala pravočasno glede na nastanek razloga za odpoved (zmanjšan obseg dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 96/1, 96/1-2.
poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi, upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
pravočasno navedena dejstva – prekluzija – dejstva po prvem naroku
Tožnik, ki je zatrjeval, da se je po toboganu spustil tako, kot mu je povedal redar, vse do mnenja izvedenca ni mogel vedeti, da mu redar ni dal pravih navodil, zato je dejstva v zvezi s tem, ko jih je navedel po prvem naroku, navedel pravočasno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002765
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a, 202a/1. Ustava RS člen 22, 23, 25.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – določnost in izvršljivost izreka – obrazložitev sklepa – pravica do pravnega sredstva
Izrek sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz katerega izhaja, da se storilcu izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil na dan 2.3.2010, je povsem jasen, določen in izvršljiv, zato sodišču prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni potrebno izrecno naštevati kategorije motornih vozil, za katere velja izrečen ukrep.
zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Zamudne obresti so bile poplačane pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006, tako da v trenutku, ko je ta začela učinkovati, izvršilni postopek ni tekel zaradi neplačanih zamudnih obresti, ki bi dosegle oziroma presegle glavnico. Le glede takšnih obresti bi namreč bilo treba upoštevati omejitve.
Sklicevanje na lahkomiselnost, premajhno pazljivost in nepremišljenost ter neizkušenost ni utemeljena, če ni hkrati izkazano glede na okoliščine konkretnega primera, da se je pogodbenik v takšni situaciji znašel zaradi opravičljivih vzrokov.
Ker je sodišče prve stopnje natančno opredelilo obseg in intenzivnost poškodb, ki jih je utrpela oškodovanka, ni pa pravilno ocenilo, kolikšna je pravična odškodnina, ki oškodovanki ter posledično tožeči stranki iz tega naslova pripada, je zmotno uporabilo materialno pravo.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina za nepremoženjsko škodo - protipravnost ravnanja - razumen rok – relativna doba – merila – vzorčni postopek
Odgovornost države po ZVPSBNO je sicer res objektivna, vendarle pa le glede tega, da se država te ne more rešiti tedaj, ko je bila pravica oškodovancu kršena. Kršitev pravice pa je potrebno ugotoviti. Ta kljub zastoju ne nastopi sama po sebi, pač pa mora biti rezultat protipravnega, samovoljnega ali arbitrarnega ravnanja državnega organa, ali pa rezultat ravnanj izven njegove sfere (npr. sistemsko pogojenih sodnih zaostankov), saj zakon drugače ne bi določal meril, po katerih naj sodišče presoja pravna sredstva po tem zakonu (med njimi tudi zahtevo za pravično zadoščenje).