STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS40041
ZTLR člen 33.ZOR člen 122, 128, 454, 454/1, 540.
pridržek lastninske pravice pri nepremičninah - prodaja tuje stvari
Način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom je vpis v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR). Pogodbena določba, da se vpis v zemljiško knjigo ne izvrši do izpolnitve določenega pogoja, zato ni pridržek lastninske pravice v smislu 540. člena ZOR. Dejanju vpisa v zemljiško knjigo se z omenjeno določbo ni odvzel pravni učinek načina pridobitve lastninske pravice, ker do vpisa še ni prišlo.
Okoliščina, da je tožena stranka prodala tožeči stranki nepremičnino, na kateri nima razpolagalne oziroma lastninske pravice, na podlagi v postopku ugotovljenega dejanskega stanja ni podlaga za razdrtje pogodbe po 128. členu ZOR.
delovno razmerje pri delodajalcih - razporejanje delavcev - pravočasnost tožbe
Nižji sodišči sta ugotavljali in odločali le o pravočasnosti predloga (tožbe) pri sodišču prve stopnje. Zato je tudi na revizijski stopnji lahko predmet obravnavanja le vprašanje pravočasnosti predloga. Navedb revidenta, ki se ne nanašajo na navedeno vprašanje, revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.
Revizijsko sodišče sprejema razloge nižjih sodišč, da je zapis darilne pogodbe skupaj z dotedanjim ravnanjem pravdnih strank in ki potrjuje predtem sklenjen usten dogovor (ki so ga stranke pred zapisom "darilne pogodbe" izvrševale že več mesecev: tožnik je postopoma izročil tožencema razne premičnine in določene denarne zneske, toženca pa sta za tožnika zgradila bivalne prostore in mu nudila vsakodnevno oskrbo), lahko razumeti le kot preužitkarsko pogodbo (ki je obligacijskopraven a ne tudi obličnosten posel). Kakšen pravni posel so stranke želele skleniti (med drugim tudi odplačnega in ne neodplačnega), je razvidno tako iz vsebine "darilne pogodbe" kot tudi iz že omenjene vrste izpolnitev pravdnih strank. Ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine na strani tožnika pri sklepanju preužitkarske pogodbe (ki kot dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet revizijske presoje), so dajale oporo tudi za nadaljnji zaključek, da med strankami dogovorjena preužitkarska pogodba ni neveljavna (to je nična v smislu 103. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR ali izpodbojna - v smislu 111. in naslednjih členov ZOR). Glede na ugotovljeno naravo med strankami sklenjene pogodbe, so neutemeljena revizijska izvajanja o tem, kakšne pravne možnosti ima darovalec, če zaide v pomanjkanje ali pa o tem, da preužitkarska pogodba ni dovolj določna. Namreč obseg tožnikove izpolnitve je bil ugotovljen (svoje dajatve je tožnik naštel v tožbenem zahtevku, s katerim zahteva vrnitev povsem določenih stvari in plačilo določenih denarnih zneskov), prav tako pa je v določljivem obsegu ugotovljena tudi obveznost tožencev (nudenje bivalnih prostorov tožniku in oskrbe).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po sporazumu - dopis
Tudi listina, ki je zastavljena v obliki dopisa, je lahko podlaga za prenehanje delovnega razmerja po sporazumu, če je posledica doseženega sporazuma med strankama o prenehanju delovnega razmerja, in podpisana od obeh strank.
Določba 13. člena ZDen ne dopušča razlage, da bi lahko bil upravičenec za vrnitev premoženja družbe z omejeno zavezo kot kapitalske družbe tudi oseba, ki ni družbenik te družbe.
Tihe družbe oz. tihega družbenika ni mogoče upoštevati pri razlagi 13. člena ZDen. ZDen je namreč treba v zvezi s tem razlagati restriktivno. Če bi bil namen ZDen tak, bi moral to izrecno določiti.
Inšpektor za delo ni pristojen za izdajo inšpekcijske odločbe, s katero delodajalcu naloži izvršitev sodnega sklepa (sklep sodišča združenega dela). Za izvršitev sodnega akta je pristojno sodišče. V določbi 131. člena zakona o delovnih razmerjih ni podlage za izdajo take inšpekcijske odločbe.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.ZDen člen 9.
ugotovitev državljanstva
Dejstvo, da je bila oseba član Kulturbunda, je po 2. odst. 35. čl. Zakona o državljanstvu FLRJ že zadosten razlog za sklep, da je bila nemške narodnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odklonitev ustrezne zaposlitve - obličnost dokončne odločbe
Vpis prenehanja delovnega razmerja tožnici z dnem 8.4.1994 v delovno knjižico je bil opravljen v nasprotju z določilom 11. točke prvega odstavka 100. člena ZDR, saj predhodno ni bila ugotovljena njena odklonitev ponujene ustrezne zaposlitve in ji po 102.a členu ni bila izdana dokončna odločba o prenehanju delovnega razmerja. V tem zakonskem določilu je predpisana obličnost vsake dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja (pismena izdelava, sestavine, pravni pouk). Pravna posledica kršitve z zakonom določene obličnosti omenjene odločbe je njena neveljavnost.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - povrnitev bodoče škode
Po presoji revizijskega sodišča sta bili glede na vse ugotovljene okolnosti delno prenizko priznani le odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za skaženost. Pri prvi od navedenih je bilo premalo upoštevano, da je bila tožnica stara šele 30 let, ko je bilo njeno zdravje trajno prizadeto in da je okvara zdravja posledica poškodb hrbtenice, ki se odražajo v obliki zmanjšane gibljivosti le-te v vratnem in prsnem predelu. Revizijsko sodišče ocenjuje, da je pravična denarna odškodnina za opisano obliko škode 2.500.000,00 SIT, zaradi česar je za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti dosodilo še 400.000,00 SIT odškodnine. Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti pa je v tem primeru po oceni revizijskega sodišča utemeljena v višini 500.000,00 SIT, zaradi česar je za to obliko škode priznalo še razliko 150.000,00 SIT. Tako zvišana odškodnina za skaženost pomeni pravično odškodnino, ki glede na ugotovljeno deformacijo, opazno že iz velike oddaljenosti, odraža stvaren pomen prizadetosti izgleda tožnice kot mlade ženske.
Tudi če je delavka v nasprotju z navodili sama čistila okno, brez pomoči druge sodelavke, ni odgovorna za nastalo škodo, ki jo je utrpela pri čiščenju, ker ni ugotovljeno, da do nezgode ne bi prišlo, če bi pri čiščenju bila navzoča sodelavka.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranka, ki ne more biti pravdna stranka - pooblastilo stranke
V tožbi, ki je bila vložena dne 26.7.1993, je kot tožena stranka opredeljeno Športno društvo K. - Š., P., M. Tej toženi stranki je bila tožba tudi vročena, odgovor na tožbo pa je vložilo Športno društvo K. M., in sicer po pooblaščencu, ki je sodišču predložil le pooblastilo za zastopanje Športnega društva K. M. Le Športno društvo K.je zatem sodelovalo v prvostopnem postopku in dne 13. 12. 1993 vložilo nasprotno tožbo. V uvodu in izreku sodbe sodišča prve stopnje je kljub temu kot tožena stranka ( in nasprotna tožnica ) navedeno le Š. d. K. - Š. k., pritožbo proti tej sodbi pa je vložilo Športno društvo K. M.. Tudi sodba sodišča druge stopnje se nanaša na toženo stranko Športno društvo K. - Š. klub M., kljub temu pa je bila vročena le pooblaščencu Športnega društva K.. V reviziji, ki jo je vložil pooblaščenec Športnega društva K., pa sta kot vlagatelja izrednega pravnega sredstva prvič navedena tako Športno društvo K., kot tudi Š. klub M.
Po vsem navedenem je ostalo v dosedanjem postopku povsem nerazjasnjeno vprašanje zastopanja tožene stranke in nasprotne tožnice, pa tudi vprašanje, ali se ni morda postopka udeleževala stranka, ki ne more biti pravdna stranka ( glede na trditve, da Športno društvo K. - Š. klub M. ni pravna oseba ), kar predstavlja bistveno kršitev iz 10. točke 2. odstavka 354.člena ZPP.