Socialni element lastninske pravice, ki je bil prisoten pri privatizaciji stanovanj, ne velja tudi za garaže, razen, če so bile del stanovanj. Tudi če do privatizacije garaže še ni prišlo (list. št. 11 spisa), to dejstvo samo po sebi na najemno razmerje med pravdnima strankama ne vpliva. Prejšnji imetnik pravice uporabe na nepremičnini (tožeča stranka) je pravico do razpolaganja z nepremičnino izgubil le, če je to zakon posebej določil. Takšne prepovedi toženec ni dokazal, revizijsko sodišče pa je v okviru materialnopravne pravilnosti presoje na prvi in drugi stopnji tudi ni ugotovilo.
ZUI člen 175, 176, 226. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 1, 2, 5, 9.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - napredovanje v naziv mentor
Za napredovanje v naziv mentor mora pedagoški delavec izpolnjevati pogoje iz 5. in 9. člena pravilnika. Pedagoški delavec, ki nima strokovne izobrazbe v skladu z zakonom, lahko napreduje, če mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela (9. člen pravilnika). ZUI v določbah 175. in 226. člena ne dovoljuje opravljanja vzgojnoizobraževalnega dela v srednji šoli učitelju splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, ki nima visoke izobrazbe ustrezne smeri, če je z delom na srednji šoli pričel po uveljavitvi ZUI.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela - vojne razmere
Ker je tožnik po lastni odločitvi odpotoval v Bosno, kjer so že bile vojne razmere in ker se na delo ni pravočasno vrnil zaradi vojnih razmer v drugi državi, je z dela izostal neopravičeno.
revizija - dovoljenost revizije - poslovna sposobnost
Glede dovoljenosti revizije v postopku odvzema ali vrnitve poslovne sposobnosti ima ZNP posebno določbo. V 52.členu je namreč določeno, da je zoper sklep o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti revizija dovoljena. Z izpodbijanim sklepom sodišča druge stopnje pa poslovna sposobnost ni bila odvzeta, saj je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil predlog za odvzem poslovne sposobnosti kot neutemeljen zavrnjen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7. ZDSS člen 14.URS člen 22.
sodni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do obravnavanja
Sodišče prve stopnje je nezakonito postopalo, ko je na obravnavi dne 14.6.1994 - čeprav tožeči stranki vabilo nanjo ni bilo vročeno -
izvedlo dokazni postopek. S tem pa je tožniku onemogočilo, da v dokaznem postopku sodeluje. To pomeni, da je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da se sama izjavi o drugih dokazih, s katerimi sodišče ugotavlja sporna dejstva. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da sodeluje v dokaznem postopku in se nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter glede tega poda tudi svoja pravna stališča. Temeljna jamstva poštenega postopka, ki se nanašajo tudi na zahtevo po enakem varstvu pravic strank v dokaznem postopku, so ustavno varovana z 22. členom ustave Republike Slovenije. Pravica stranke do spoštovanja načela kontradiktornosti v zvezi z izvedbo dokaznega postopka pa izhaja tudi iz ureditve v ZPP. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje tožnik ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
Ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje (zamuda tožbenega roka) drugačno pravno stališče, za katerega je stranka zvedela, ko je rok za tožbo že potekel. Po ZPP bi bil tak razlog fizična ovira (npr. bolezen), ki bi stranki preprečila pravočasno vložitev tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS4002844
ZTVP člen 72, 161, 161/2.
nadzor nad poslovanjem borzno posredniške družbe - stroški nadzora - plačilo stroškov
Agencija uporablja pri odločanju smiselno določbe ZPP (2. odst. 161. člena ZTVP). "Smiselna uporaba" 1. odst. 5. člena ZPP pa pomeni, da mora biti udeležencu dana možnost izjaviti se o višini nastalih stroškov in tudi zahtevati ugotovitev njihove realne višine.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca
Kot materialnopravno pravilno ugotavljata sodišči druge in prve stopnje, predstavlja pravno podlago za določitev zneska za preživljanje enega zakonca v breme drugega zakonca 81. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR. Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za plačevanje preživnine v breme drugega zakonca pa je potrebno določbo 81. člena ZZZDR uporabiti v celoti. Tega pa sodišči prve in druge stopnje v dosedanjem postopku nista storili. Sodišče prve stopnje se je namreč pri uporabi določbe 81. člena ZZZDR omejilo le na ugotavljanje nepreskrbljenosti tožnice, njene delovne (ne)sposobnosti in možnosti toženca, da tožnici plačuje mesečno preživnino (3. odstavek na 2. strani razlogov sodbe sodišča prve stopnje), ni pa upoštevalo tistega dela določbe 81.člena ZZZDR, ki omogoča, da sodišče pri odločanju o preživninskem zahtevku razvezanega zakonca upošteva tudi vzroke, zaradi katerih je postala zakonska zveza nevzdržna.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Pri oceni nevarnosti za javni red se ocenjuje odnos prizadetega (tožnika) do pravnega reda, ne pa zgolj do določb predpisov, ki se nanašajo na red in mir na javnem mestu. Tožnik prav zaradi pogostosti oz. zaradi kontinuiranih kršitev javnega reda (18) ne izpolnjuje pogojev iz 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS.
obvezno osebno vročanje - štetje roka za pritožbo, če stranki odločba ni bila osebno vročena
Če je bila stranka z vsebino odločbe, pa čeprav ji ta ni bila osebno vročena, seznanjena, se šteje, da je začel teči rok za pritožbo najkasneje z dnem, ko je bila stranka z vsebino seznanjena.
Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je dolžan plačati vsak investitor nedovoljenega posega v prostor, ki na dan uveljavitve novele ZUN še ni pridobil pravnomočnega lokacijskega dovoljenja za tak poseg, ne glede na rok posega.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bil tožnik nazadnje zavarovan pri hrvaškem nosilcu zavarovanja, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, tudi nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta zaključili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v citiranem zakonskem določilu, za uveljavitev pravic iz invalidskega zavarovanja pri toženi stranki.
Ker iz primerjave lokacijske odločbe z lokacijskim načrtom, s katerim se ureja prizadeto območje, namenjeno za rekonstrukcijo magistralne ceste M10 na odseku km o,oo do 3,o74, ter s prostorskimi sestavinami dolgoročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986/2000 in prostorskimi sestavinami družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986/1990 in primerjave s priloženimi spisi k tej dokumentaciji izhaja, da poteka trasa ceste v območju urejanja naselja Trzin in v območju večjih površin infrastrukturnih objektov in naprav v skladu s prostorskimi dokumenti, je izpodbijana odločba v mejah presoje tožbenega zahtevka v skladu z zakonom.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 106, 106/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - dokončnost odločbe
Sodišči prve in druge stopnje nista razčistili, ali sta se tožnika vrnila v organizacijo pred dokončnostjo odločbe o prenehanju odločbe z namenom, da bi delala ali brez tega namena. Izvršiti je dovoljeno le dokončno odločbo, zato bi jima bilo treba do dokončnosti postopka dovoliti opravljanje dela, če sta se vrnila s tem namenom in bi jima del. razmerje prenehalo z dokončnostjo.
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija vojaške pokojnine
Ker sta nižji sodišči na podlagi izvedenih dokazov ugotovili, da tožnik ne izpolnjuje pogojev zahtevanih v 2. alinei prvega odstavka 2. člena odloka, ker do 18.10.1991 ni niti vložil zahtevka, niti ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do pokojnine, prav tako pa po 18.7.1991 ni bil na razpolago, v suspenzu, na dopustu ali v bolniškem staležu, sta ob pravilni uporabi določb citiranega odloka utemeljeno zavrnili njegov zahtevek za prevzem izplačevanja njegove vojaške pokojnine, ker za prevzem niso izpolnjeni zahtevani pogoji.
V tem primeru je pravna podlaga za vse premoženjske premike med pravdnima strankama odpadla zaradi odprave upravne odločbe o razlastitvi sporne nepremičnine tožnikov (kar pomeni, da to velja tudi za morebitne dajatve toženke nasproti tožnikom in tako ne pride v poštev, čeprav le iz razloga smotrnosti, uporaba določila 42. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini - naprej ZR - kot sta to menili sodišči nižjih stopenj). Korist, ki jo je toženka prejela od tožnikov leta 1983 to je vrednost hiše po cenitvenih razmerah 31.3.1994 v višini 3.148.400,88 SIT ni sporna (okolnost, kaj je toženka s to hišo pozneje počela, ni pravno pomembna). Tožniki so bili solastniki sporne hiše do določenih deležev. Ker ni bilo ugotovljeno, da bi iz premoženjske sfere toženke prešla kakšna korist v premoženjsko sfero 1. tožnika in 3. tožnice, je po presoji revizijskega sodišča materialnopravno pravilna odločitev sodišč druge in prve stopnje, da mora toženka tema dvema tožnikoma plačati 1.180.650,00 SIT oziroma 787.100,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.3.1994 dalje.
Iz premoženjske sfere 2. tožnika kot solastnika 3/8 sporne hiše je prešla v korist toženke po cenitvenih razmerah 31.3.1994 vrednost 1.180.650,00 SIT. Toženka je temu tožniku leta 1983 dodelila drugo primerno najemno stanovanje (v smislu določb prvega odstavka 42. člena ZR). Drugi tožnik je z dodelitvijo stanovanja dobil položaj imetnika stanovanjske pravice po takrat veljavnih določbah Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR) in je po uveljavitvi stanovanjskega zakona (SZ) in že po tem, ko je bila pred tem odpravljena razlastitvena odločba, odkupil stanovanje od toženke. Kakor koli se že ocenjuje pogoje za odkup stanovanj po določbah SZ in tudi 2. tožniku dodeljenega, je 2. tožnik (torej ne glede na stvarno višino kupnine) v celoti odplačno pridobil lastninsko pravico na tem stanovanju. Položaj toženke v razmerju do 2. tožnika glede stanovanja ni bilo v ničemer drugačno kot v vseh primerih, ko je stanovanje v družbeni lastnini dodelila drugim imetnikom stanovanjske pravice in ki so ta stanovanja od nje po uveljavitvi SZ tudi odkupili (pri čemer je zmanjšanje kupnine za 30% po določilu prvega odstavka 42. člena ZR mogoče primerjati s plačilom lastne udeležbe po določilih 47. in 48. člena tedaj veljavnega ZSR, ki se je ob odkupih stanovanja vračunala v kupnino).
ZPP-77 člen 7, 7/2, 219, 232, 232/3. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 114, 120.
dokazi in izvajanje dokazov - listine - gradbena pogodba - končni obračun del - plačilo izvedenih del
Tudi negativno dejstvo, kot opredeljuje tožena stranka zatrjevano opustitev plačila opravljenih del, je dejstvo, ki ga mora dokazati tisti, ki ga zatrjuje.
Kdaj mora sodišče samo po uradni dolžnosti preskrbeti katerega od predlaganih dokazov, določa 3. odst. 232. člena ZPP.
Izvajalec lahko tudi sam pravno učinkovito sestavi zapisnik o izročitvi in prevzemu ter napravi končni obračun.
ZPP (1977) člen 188, 188/2, 354, 354/1. ZDR (1990) člen 12, 122.
delovno razmerje pri delodajalcu - obstoj - sodni postopek - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - sklenitev pri zasebnem delodajalcu - pogodba o zaposlitvi - obličnost
Če je zoper istega toženca uveljavljenih več tožbenih zahtevkov v relaciji eventuelnega združevanja (drugi odstavek 188. člena ZPP), odloči sodišče najprej o tistem zahtevku, ki je v tožbi označen kot prvi. Šele po ugotovitvi sodišča, da ta zahtevek ni utemeljen, razpravlja in odloči o naslednjem zahtevku. Sodišče pri eventuelni kumulaciji ne more ugoditi vsem zahtevkom v celoti ali deloma, temveč lahko ugodi le enemu izmed njih. Drugačna odločitev bi pomenila kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 354. člena ZPP.
Z zakonom je torej določena posebna oblika sklenitve delovnega razmerja, katerega zunanji izraz je pismena oblika pogodbe o zaposlitvi in njena registracija pri pristojnem občinskem upravnem organu. Pogodba o zaposlitvi delavca pri zasebnem delodajalcu je strogo formalen akt, ki ima na podlagi 12. in 122. člena ZDR pravni učinek samo, če je sestavljena v pismeni obliki in vpisana v register (obličnost ad valorem). Z zakonom predpisana posebna obličnost je torej določena kot pogoj veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Če ni izpolnjena zahteva po obličnosti pogodbe o zaposlitvi delavca pri zasebnem delodajalcu iz 12. in 122. člena ZDR, delovno razmerje ni veljavno sklenjeno.
najemnik nepremičnine - stranka v postopku denacionalizacije
Če najemnik izkaže, da je bistveno povečana vrednost nepremičnine, ki se vrača v denacionalizacijskem postopku, posledica njegovih vlaganj na podlagi lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja, izdanega na njegovo ime, je ta okoliščina podlaga, da se mu v postopku prizna položaj stranke.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 393. ZDR (1990) člen 103, 126.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - vsebina pritožbe - revizija
Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa zasebnega delodajalca, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi odpovedi, ker naj bi tožnik neopravičeno izostal z dela po 40. čl. KP med delavci in zasebnimi delodajalci.
Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prvega sodišča.
Revizijo toženca je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Že pred dokončnostjo postopka je imel toženec na razpolago dokaze, da je tožnik z dela izostal opravičeno. To bi moral ob izdaji drugega sklepa upoštevati glede na določila 352/1 člena ZPP, v zvezi s 103. členom ZDR in 126. členom istega zakona.