obtožnica - ugovor zoper obtožnico - odločanje o ugovoru zoper obtožnico
Pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico senat ne more dokazov, predlaganih v obtožnici in v ugovoru, ocenjevati po načelu proste presoje dokazov, torej na enak način kot ocenjuje dokaze, ko odloča o obtoženčevi krivdi na podlagi opravljene glavne obravnave. Mora pa vedno oceniti ali je zbranih zadosti dokazov za utemeljenost suma, ki opravičuje vložitev obtožbe in nadaljnji kazenski postopek po tej obtožbi ter svojo oceno tudi ustrezno obrazložiti.
Opravičeni razlogi za nabavo orožja (1. odstavek 20. člena zakona o orožju) so podani takrat, kadar je zaradi spleta okoliščin osebna varnost prosilca ali varnost njegovega premoženja bolj izpostavljena konkretnim nevarnostim kot pri ostalih državljanih, orožje pa je najbolj primerno sredstvo za odvrnitev takšnih nevarnosti.
Višino pravične denarne odškodnine za posamezne odškodninske postavke mora sodišče določiti v skladu s pogoji, ki jih določata 200.čl.in 203.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Pri tem je treba upoštevati tudi razpone, v katerih se po uveljavljeni sodni praksi priznavajo odškodnine za posamezne vrste negmotne škode od najblažjih stopenj do katastrofalnih škod.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti
Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrožnem sodišču v N., ki je glede na obseg spornega premoženja pristojno za odločanje o njenem zahtevku. Kot je razvidno iz dopisa Okrožnega sodišča v L., ima tudi to sodišče težave z vročanjem (l.št. 39 spisa). Drugih podatkov, ki bi bili lahko podlaga za sklepanje, da bi se postopek pred Okrožnim sodiščem v L. lažje in hitreje končal, pa v spisu ni.
Zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev člen 8, 12.ZOR člen 103.
prednostno upravičenje za oddajo zemljišča v uporabo - ničnost pogodbe
Prednostna pravice za oddajo zemljišča v uporabo po določbah zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, je pogojena z namenom upravičenca, da bo na zemljišču zidal stanovanjsko ali poslovno stavbo. Če ta pogoj ni izpolnjen, navedeni upravičenec ne more z uspehom očitati ničnosti pogodbi, s katero je zemljišče oddano drugemu.
Novi upravni akt, pri katerega izdaji upravni organ ni upošteval pripomb sodišča, ki so se tikale postopka, sodišče odpravi (1. odstavek 63. člena ZUS).
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode
Ob sicer še delno odprtem (zaradi delne razveljavitve) problemu višine odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti je tožničino zmanjšano življenjsko zmožnost ocenjevalo predvsem s stališča, da je kljub posledicam škodnega dogodka zaposlena poln delovni čas in da vsa prikrajšanja, ki jih ugotavlja izvedenec (ni zmožna za dela, kjer je potrebno hitro obračanje in pripogibanje vratne hrbtenice ter za dela, kjer je potrebno dvigovati več kot 10 kg težka bremena) ne povzročajo "takšnih duševnih bolečin, ki bi opravičevale odškodnino v znesku nad 1,000.000,00 SIT". Taka pravna presoja pa ne upošteva v celoti ugotovljenega dejanskega stanja, predvsem objektivnih podatkov o relativni tožničini mladosti in ugotovitev izvedenca s stališča, ki zmanjšanje tožničinih življenjskih zmožnosti ocenjuje s precejšnjim odstotkom. Zato je potrebno za ta primer relativizirati izhodišče izpodbijane sodbe, da bi zahtevana odškodnina v znesku 1,500.000,00 SIT "porušila razmerje glede na zneske, ki pripadajo res težkim poškodovancem". Končno pa na pritožbeni stopnji znižana odškodnina ne odslikava pravega razmerja glede na dosojeno in še deloma odprto odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. Tudi glede na že opisano načelo, da se morajo zaradi uporabe določb 200. in 203. člena ZOR doseči približno enaka merila pri dosoji višine odškodnin za nepremoženjsko škodo v celoti in po posameznih postavkah, je na prvi stopnji dosojena odškodnina iz tega naslova v znesku 1,500.000,00 SIT primerna in od sodne prakse ne odstopa.
varstvo lastninske pravice - domnevni lastnik - močnejši pravni naslov
Toženčeva dobrovernost ni bila izpodbita. Njegov položaj zemljiškoknjižnega lastnika parcel, ki izvršuje posest z gospodarskim izkoriščanjem parcel, je močnejši od položaja tožnikov, ki niso zemljiškoknjižni lastniki in nimajo posesti. Močnejšo pravico bi tožniki lahko izkazali z nastopom priposestvovanja. Tega niso uspeli dokazati.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - rok za vložitev - likvidacija subjekta vpisa
Uveljavljanje ničnosti vpisa v sodni register se nanaša na ničnost sodne odločbe, za kar določa zakon o sodnem registru (enako prej zakon o postopku za vpis v sodni register) razloge, roke in posledice, ki so različni od razlogov in posledic ničnosti pogodb po Zakonu o obligacijskih razmerjih. Za odločitev v tem sporu je posebno pomembna razlika v posledicah ničnosti. Po 104.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih nična pogodba nima učinkov in morata pogodbenika vrniti eden drugemu vse, kar sta prejela na podlagi take pogodbe. Po 42.čl. Zakona o sodnem registru pa mora sodišče po pravnomočnosti sodbe, s katero se ugotovi ničnost vpisa, po uradni dolžnosti začeti postopek likvidacije subjekta vpisa.
povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - nezmožnost za delo - denarna renta - brezposelnost
Za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente se predpostavlja ugotovitev, ki se nanaša na poškodovančevo vsaj delno nezmožnost za delo in izgubo zaslužka ali na trajno povečane potrebe - srednje pa se morajo posledično odražati v denarni vrednosti.
varstvo lastninske pravice - rei vindicatio - neveljavnost pogodb - uveljavljanje ničnosti
Ker ima toženec tožničino nepremičnino v posesti, ima tožničin zahtevek na izročitev posesti podlago v 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da se toženec v tem postopku ne more uspešno sklicevati na nedovoljeno gradnjo stavb, katerih izpraznitev zahteva tožnica kot lastnica. Sodišče tu ne more presojati veljavnosti kupne pogodbe ter pravilnosti vpisov v kataster in zemljiško knjigo, ne na toženčev ugovor ne po uradni dolžnosti. Za izbris vpisane lastninske pravice v zemljiški knjigi določa Zakon o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95) poseben postopek. Uporaba določbe 109.čl. ZOR, na katero se opira toženec, tako ne pride v poštev.
Revident ima sicer prav, ko trdi, da se odškodnina odmerja po razmerah ob izdaji sodne odločbe, kar pomeni zadnjo glavno obravnavo. Če bi sodišče v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, bi tožnik lahko bil oškodovan, če bi se razmere do poznejše seje senata spremenile, ker nanje ne bi mogel več reagirati. Ker pa je sodišče le delno ugodilo tožbenemu zahtevku in ker je sporna le odškodnina za negmotno škodo, je dopusten materialnopravni preizkus, ali je bila prisojena odškodnina primerna na dan seje senata sodišča prve stopnje.
Čeprav obstojajo arhivski podatki, po katerih je bil denacionalizacijski upravičenec na seznamu Volksdeutscherjev, torej oseba nemške narodnosti, je možno dokazovati drugačno dejansko stanje.
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključkom sodišč prve in druge stopnje, da ne glede na to, da niso dokazane okoliščine na strani tožnice, ki bi kazale na oderuško pogodbo po 141.čl. ZOR, manjka odločilen subjektiven element na strani kupcev - tožencev, da bi s svojim ravnanjem zlorabila neugoden položaj tožnice kot prodajalke in se tako okoristila.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina nepreskrbljenemu zakoncu - prenehanje pravice do preživnine
"Simbolična" preživnina, prisojena med razveznim postopkom, se lahko pozneje zviša tudi, če razvezani zakonec prejema pokojnino, vendar je ta bistveno nižja od OD, razvezani zakonec pa zaradi slabega zdravstvenega stanja na kmetiji ne more več delati.
S sklenitvijo izvensodne poravnave o tožbenem zahtevku po pravnomočnosti vmesne sodbe o temelju tega zahtevka in po umiku tožbe po tej poravnavi je nastala specifična procesna situacija. Ker je poravnava zajela tudi višino tožbenega zahtevka, je revizijsko sodišče moralo najprej odločiti o vprašanju, ali ima tožena stranka še vedno pravni interes za odločanje o temelju tožbenega zahtevka. Takšen interes bi nedvomno imela, če bi tožeča stranka umaknila le del tožbenega zahtevka, ali pa če bi med pravdnima strankama iz tega škodnega dogodka obstajali še kakšni drugi zahtevki, ki bi bili med strankama sporni.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - promet s stanovanji in stanovanjskimi hišami
Za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka za odkup stanovanja pod pogoji iz Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91 in 21/94, v nadaljevanju SZ) je odločilno le to, ali je bil tožnik v času uveljavitve tega zakona, to je 19.10.1991, imetnik stanovanjske pravice ali ne. Ni pravno pomembno, ali je tožena stranka drugim prodajala stanovanja pod pogoji iz SZ ali ne. Privatizacijske določbe SZ (od 117. do 133. člena) so za zavezanca kogentne narave le v tem pomenu, da upravičencu iz 117. člena mora prodati stanovanje, če ta odkup zahteva in če so izpolnjeni pogoji po tem zakonu. Če niso, obveznosti prodaje ni. Če zavezanec kljub izpolnjenim pogojem po SZ upravičencu stanovanja noče prodati, lahko upravičenec prodajo iztoži. Sodišče zahtevku ugodi potem, ko presodi, da so vsi pogoji po SZ izpolnjeni. Če pogoji niso izpolnjeni, mora tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče le na ta način ravna v skladu z zakonom in le na ta način postavlja vse upravičence v enak položaj pred zakonom.
Privatizacijske določbe SZ omejujejo zavezanca pri razpolaganju z njegovo lastnino. Zato SZ tudi natančno določa pogoje, kdaj je dolžnost prodaje za zavezanca (iztožljiva) obveznost in kdaj ne. Ko ni, pa to še ne pomeni, da zavezanec ne sme prodati stanovanj tudi tistim, ki sicer niso upravičenci po 117. členu SZ. Promet s temi stanovanji je prost (16. člen SZ) in od volje prodajalca je odvisno, ali bo stanovanje prodal ali ne. To pa pomeni, da ga s tožbo k prodaji ni mogoče prisiliti.
ZTPVI člen 11, 12, 93, 97, 97/1, 105, 105/4.URS člen 8.
status mirnodobnega vojaškega invalida
Bolezni v okoliščinah po 12. členu ZTPVI ni mogoče obravnavati kot poškodbo po 11. členu tega zakona. Kadar gre za bolezen v okoliščinah po 12. členu ZTPVI velja petletni materialni prekluzivni rok za vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic mirnodobnega vojaškega invalida po določbah 1. odstavka 97. člena tega zakona.
ZTuj člen 14, 23. URS člen 8. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje
Iz razlogov 23. čl. ZTuj (nevarnosti za varnost in obrambo države) se tujcu lahko tudi odkloni dovoljenje za začasno prebivanje, toda dejansko stanje mora organ ugotoviti po pravilih ZUP in v tem okviru tudi presoditi dejstva, ki jih navaja stranka. V primeru ugotovitve obstoja nevarnosti za varnost in obrambo države pa organ mora upoštevati 8. člen konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Kadar gre za obligacijski zahtevek zakonca iz naslova skupnih vlaganj v nepremičnine proti drugemu zakoncu, event. zahtevek 3 osebe sam po sebi še ne terja sklepanja o obstoju nujnega in enotnega sosporništva te osebe z eno od pravdnih strank.