V takem primeru kot je obravnavani (oškodovanec naknadno izve za drugačen - večji obseg in drugačno - hujšo naravo poškodb), pa po mnenju revizijskega sodišča ni povsem izključeno, da lahko pride do novega (ali vsaj intenzivnejšega) trpljenja oškodovanca zaradi posledic škodnega dogodka ali pa celo do poslabšanja zdravstvenega stanja oškodovanca (na telesnem in psihičnem področju), in s tem do nastanka nove negmotne škode.
dalj časa trajajoča izvenzakonska življenjska skupnost - krog zakonitih dedičev - prvi dedni red - potomci in zakonec pokojnika
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti po določbi 12. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR - izpolnjeni trije pogoji. Med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost, ta skupnost mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zunajzakonska skupnost med partnerjema neveljavna.
Na vprašanje, ali je obstajala "dalj časa trajajoča" skupnost je potrebno odgovoriti v vsakem konkretnem primeru posebej, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega odnosa in intenzivnosti konkretnega odnosa.
Pravna posledica zakonske zveze (in z njo izenačene zunajzakonske skupnosti) je tudi dedna pravica, saj je v 2. odst. 10. člena zakona o dedovanju - ZD - določeno, da dedujeta drug po drugem kot zakonca tudi moški in ženska, ki živita v zunajzakonski skupnosti. Zakonec pa je zakoniti dedič zapustnika in deduje v prvem dednem redu (11. člen ZD).
Roka 1 leta iz 50. čl. CZ za realizacijo obveze izvoza, carinski organ ne more podaljšati. Če je stranka ob uvoznem carinjenju uveljavljala 50. čl. CZ, pri obračunu uvoznih davščin po uradni dolžnosti na dan poteka roka za izvoz (1 leto) ni mogoče uveljavljati drugih ugodnosti, kot so bile uveljavljene ob uvozu (254. in 255. člen CZ).
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Glede na določbe 73. člena ZDSS revizija ni dovoljena v sporu o razrešitvi tožnika z delovnega mesta pomočnika direktorja za organizacijo poslovanja. Dovoljena pa je zoper tisti del, ki se nanaša na razporeditev.
ZPIZVZ člen 16, 17, 97. Odlok o izplačevanju akontacij vojaških pokojnin člen 2, 2/1, 2/1-2.
akontacija predčasne starostne vojaške pokojnine - način zmanjšanja predpisane starostne meje
Pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine vojaškega zavarovanca so po 16. členu omenjenega zakona določeni z dopolnitvijo 35 let pokojninske dobe ob dopolnitvi minimalne starosti 55 let. Znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ureja zakon v 17. členu. Ta določba omogoča, da se vojaškemu zavarovancu, ki je opravljal določene dolžnosti, na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem, starostna meja za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine, določene v 16. členu, zniža.
Znižanje je sorazmerno skupni zavarovalni dobi iz naslova povečanja in določeno v 97. členu. Način zmanjšanja predpisane starostne meje pa je po omenjeni zakonski določbi predpisan s polnimi leti.
denarna nadomestila v zvezi z zaposlitvijo - pravica do nadomestila plače
Ker je po ugotovitvah zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, ni bilo več razloga, da bi se revident javljal zavodu, zato tudi ni bilo več pogojev za izplačevanje nadomestila plače.
delovno razmerje pri delodajalcu - pogodba o zaposlitvi
Če delavec in zasebni delodajalec nista sklenila pogodbe o zaposlitvi, delavec pa delo opravlja na podlagi predhodnega dogovora, sodišče odloči ali je bilo vzpostavljeno delovno razmerje ali ne, upoštevajoč pri tem, v kakšni meri so se izpolnjevale medsebojne pravice in obveznosti, ki so značilne za delovno razmerje.
izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Revizijsko sodišče je vezano na ugotovitve pravno odločilnih dejstev nižjih sodišč, zato jih tožeča stranka z revizijo ne more izpodbiti (tretji odstavek 385. člena ZPP). Iz ugotovljenih pravno relevantnih dejstev pa je razvidno, da je imel tožnik - tudi po 18.7.1991 -
status aktivnega pripadnika bivše JA in sicer vse do dneva razrešitve to je 31.12.1991. Zato ostanejo neupoštevne vse revizijske navedbe, ki se nanašajo na okoliščine, da naj bi bil tožnik po 18.7.1991 na dejanski razpolagi.
Če je prvostopni organ tožene stranke ugotovil, da ima tožničina vloga pomanjkljivosti zaradi katerih je ni mogoče obravnavati ali, da je nerazumljiva, bi moral ravnati po določilu prvega odstavka 68. člena ZUP. Kadar je zahtevek stranke nejasen ali nepopoln, zlasti še tedaj, kadar gre za zahtevek neuke stranke, mora uradni organ pozvati stranko, da pojasni in opredeli svoj zahtevek. Organ zavoda, ki vodi postopek, ne more sam presoditi ali predpostavljati smisla (domnevno) nejasnega zahtevka.
Čas prebit v delovnem razmerju, tako v obdobju pred uveljavitvijo tega zakona kot tudi kasneje, se je lahko vštel v zavarovalno dobo, ker se je ta ugotavljala samo na podlagi delovnega razmerja, ne pa na podlagi prijave v zavarovanje ali plačanega prispevka iz tega naslova. Neprijava v zavarovanje in neplačilo prispevkov samo po sebi še nista dokaz za obstoj delovnega razmerja.
akontacija vojaške pokojnine - obnova postopka - odločanje o obnovi - učinkovanje ex tunc - razveljavitev ali sprememba dokončne odločbe
Dopolnitev izreka sporne odločbe tožene stranke s strani drugostopenjskega organa ni tak poseg, ki bi pomenil glede na to, da se je zoper prvostopenjsko odločitev pritožil samo sedanji revident, reformatio in peus. Odločitev, da se odločba prvostopenjskega organa odpravi, bi brez dodatnih določb imelo za revidenta bistveno bolj neugodne posledice, kot jih ima zaradi dopolnitve izreka. Odprava odločbe namreč vedno deluje retroaktivno (ex tunc), to je nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala. Zaradi tega se odpravijo pravne posledice, ki so iz take odločbe nastale, to pa teoretično lahko pomeni tudi vrnitev vseh že prejetih izplačil, saj se z odpravo odločbe vzpostavlja pravno stanje, ki je bilo pred izdajo take odločbe. Zato je drugostopenjski organ izrek dopolnil s tem, da je zahtevek potem, ko je bila obnova dovoljena, zavrnil, glede učinkovanja in pravnih posledic nove odločitve pa pravilno uporabil določbo prvega odstavka 271. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem tudi odločba izdana v obnovi postopka učinkuje v primeru uvedbe obnove po uradni dolžnosti od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. Zato o spremembi v škodo pritožnika v tem primeru ni mogoče govoriti.
Če so dejstva, od katerih je bil odvisen izbris iz registra stalnega prebivalstva na podlagi 81. člena zakona o tujcih (Ur.l. RS, št. 1/91-I), sporna, jih je upravni organ dolžan ugotavljati po pravilih dokaznega postopka vključno z upoštevanjem pravice stranke do udeležbe v postopku (143. člen ZUP).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - kdo odgovarja za škodo - izključna odgovornost avtomobilista proti kolesarju
Tožnik oz. nasprotni toženec K. je prekršil več pravil prometne varnosti. S hitrostjo 93 km na uro je prekoračil splošno omejitev hitrosti 80 km na uro (3. točka 3. odst. 46.čl. Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa - nadaljnjem ZTVCP. S prehitevanjem pred križiščem je prekršil prvi odst. 65.čl. ZTVCP in tudi 1. odst. 51.čl. tega zakona. Kolesarja je zadel, ko je bil ta že preko ceste na svoji desni strani, sam pa je bil zaradi prehitevanja povsem na svoji levi strani ceste. Ob trčenju torej sploh ni šlo več za kolesarjevo kršitev prednosti, saj je avtomobil zadel kolesarja povsem na robu ceste, torej tam, kjer je prostor namenjen kolesarjem in kjer se je B. smel voziti s kolesom (97.čl. ZTVCP). Vzrok za nesrečo so bili K. prevelika hitrost, prehitevanje pred križiščem in vožnja tako blizu levega roba ceste, da je zmanjkalo prostora za kolesarja. Hitrost avtomobila, ki je bila neprimerna in prekoračena glede na dovoljeno, je tudi razlog, da se udeleženca nesreče med seboj nista videla tedaj, ko je kolesar zapeljal na prednostno cesto.
Tožnikovo subjektivno dojemanje odvzema svobode ga opravičuje do višje odškodnine, vendar ne toliko, kot sta določili sodišči prve in druge stopnje. Vse okoliščine, predvsem trajanje pripora, konflikti s sopriporniki in ločenost od otroka ter hujši učinki vsega tega zaradi tožnikove depresivnosti, dajejo podlago za določitev odškodnine za duševne bolečine v zvezi s tem v znesku 500.000,00 SIT. Tolikšna odškodnina v zadostni meri upošteva posebnosti primera, je pa hkrati še primerljiva z odškodninami, ki jih pozna sodna praksa v podobnih primerih.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Tožbeni zahtevek v tej pravdi temelji na določbah stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91), ki se nanašajo na privatizacijo stanovanj. Gre torej za premoženjskopravni spor iz tretjega oziroma drugega odstavka 382. člena ZPP. V takšnem sporu pa je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 40. člena in tretji odstavek 382. člena ZPP). Tožeča stranka je navedla vrednost spornega predmeta v znesku 5.000,00 SIT dne 29.4.1992. Kasneje ta vrednost ni bila niti spreminjana, niti ji stranki nista ugovarjali, niti je ni sodišče prve stopnje ugotavljalo na drugačen način.
pridobitev imetništva stanovanjske pravice - nezakonita vselitev - imetništvo stanovanjske pravice na dveh stanovanjih
Z nezakonito vselitvijo tudi po preteku roka iz 50.čl. ZSR ni mogoče pridobiti pravic, glede katerih ima zakon posebne omejitve. Čeprav se po izteku roka iz 50.čl. ZSR položaj nezakonito vseljene osebe izenači s položajem imetnika stanovanjske pravice, pa to ne velja, kadar bi na ta način kdo pridobil stanovanjsko pravico na dveh ali več stanovanjih - ali kadar bi kot uporabnik enega stanovanja (1. odstavek 5. člena ZSR) na ta način pridobil še stanovanjsko pravico na drugem stanovanju (2. odstavek 12. člena ZSR).
SZ člen 123, 125, 125/5. ZPP (1977) člen 333, 333/2.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - rok za uveljavljanje zahteve za odkup - pravnomočno razsojena stvar
Novela 125. člena SZ ne omejuje pravice do odkupa le na stanovanja iz 2. odstavka 113. člena SZ. Zakon govori o "vseh razpoložljivih zasedenih in nezasedenih stanovanjih", katerih lastnik je zavezanec. Mednje zato sodijo tudi druga, še ne privatizirana stanovanja, v katerih prebivajo prejšnji imetniki stanovanjske pravice, sedaj najemniki, ki se niso odločili za odkup v prvotnem roku iz 123. člena SZ, čeprav so to pravico po 117. členu SZ imeli.
Istovetnost tožbenega zahtevka je odvisna od dejanske in pravne podlage spora. Tudi če bi bila pravilna presoja, da se tožnik neutemeljeno sklicuje na zatrjevano pravno podlago, sodišče samo zato tožbe ne bi smelo zavreči, temveč bi lahko tožbeni zahtevek le zavrnilo. To velja tudi v primeru, če sodišče ugotovi, da bi lahko bila pravno utemeljena le tista podlaga, ki jo je tožnik uveljavljal v drugem, prej začetem pravdnem postopku.
molk organa - tožba zaradi molka upravnih organov obeh stopenj
Tožbo zaradi molka upravnih organov obeh stopenj, vloženo po 3. odst. 26. čl. Zakona o upravnih sporih, je šteti za preuranjeno, če se je stranka s svojo zahtevo (pritožbo) zaradi moka organa prve stopnje obrnila na organ druge stopnje še pred potekom roka za izdajo odločbe prve stopnje.