nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - vrednost točke
Kljub temu, da je upravni organ pri izračunu višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto, s tem ni prizadel pravice zavezanca, da gre za trajno obveznost.
Ker vrnitev nepremičnine v naravi nesporno ni možna, sta sodišči pravilno naložili povračilo dejanske vrednosti nasprotni udeleženki Mestni občini L., za katero ni dvoma, da zajema območje nekdanje O. L.-C., ki je bila ugotovljena kot prva prevzemnica nepremičnine. Mestna občina L. se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je subjekt lokalne samouprave in ne družbeno politična skupnost po cit. določbi Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zakon o financiranju občin (Ur.l. RS, št. 80/94) v 29.čl. posebej omenja obveznosti občin zaradi odškodnin po sodnih sklepih v zvezi z Zakonom o denacionalizaciji in Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij.
Zaradi novih predpisov o lokalni samoupravi pa se ne sme poslabšati pravni položaj upravičenca do vrnitve zaplenjenega premoženja, kar je potrebno presojati v vsakem primeru posebej. Kolikor bi v konkretnem primeru prišlo v poštev za plačilo odškodnine več novih občin na območju občine, ki je prevzela zaplenjeno premoženje (kot se zatrjuje v reviziji), bi bil pravni položaj upravičenca varovan le ob nerazdelni odgovornosti vseh zavezancev.
URS člen 125.ZS člen 3, 3/1. ZPD člen 24. Pravilnik o uporabi Zakona o prometnem davku člen 34.b.
prometni davek - neskladje podzakonskih aktov z ustavo in zakonom
Ustava RS določa v 125. členu, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon. Tako določa tudi 1. odst. 3. člena ZS. To pomeni, da sodišče, če ugotovi, da je podzakonski akt v nasprotju z Ustavo ali zakonom, svoje odločitve ne opre na podzakonski akt, ampak uporabi neposredno zakon.
ZPD določa v 3. točki 1. odst. 24. člena, da je osnova za davek od prometa storitev - za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve - ustvarjena provizija in drugo plačilo. Izpolnjevanja kakšnih posebnih pogojev za uporabo tako oblikovane davčne osnove ZPD ne določa. Po 1. odstavku 34.b člena Pravilnika pa je davčna osnova za agencijske, posredniške, zastopniške in komisijske storitve ustvarjena provizija ali drugo plačilo (nakazuje na določbo 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD) samo takrat, če je naročnik storitve seznanjen z višino provizije in če je ta razvidna iz izdanega računa. Za določitev davčne osnove po 3. točki 1. odst. 24. člena ZPD je torej Pravilnik v 1. odst. 34.b člena očitno dodal dva pogoja, ki jih ZPD ne določa in za katera tudi izdajatelja Pravilnika ni pooblastil, da jih lahko določi s Pravilnikom.
Ustava Republike Slovenije določa v 125. členu, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani na Ustavo in zakon. Tako določa tudi 1. odst. 3. člena Zakona o sodiščih. To pomeni, da sodišče, če ugotovi, da je podzakonski akt v nasprotju z Ustavo ali zakonom, svoje odločitve ne opre na podzakonski akt, ampak uporabi neposredno zakon.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - denarna kazen
Ker šteje sklep vzpostavitev prejšnjega stanja kot nadomestno dejanje, zagrožena kazen ne more biti sredstvo, s katerim bi bilo mogoče dolžnico prisiliti v izpolnitev obveznosti. Zagrožena denarna kazen je torej lahko le sredstvo za preprečevanje ponovnih motilnih dejanj.
ZUP člen 218, 218/2, 246, 246/2. ZDoh člen 15, 15/1-3.
pritožba - ravnanje organa 2. stopnje - dohodnina od nagrade stečajnega upravitelja
Samo če organ 2. stopnje nima za odločitev podlage v spisih, opravi postopek po členu 246/2 ZUP in sicer sam, ali pa naloži izvedbo postopka organu 1. stopnje.
Nagrada, ki jo sodišče določi stečajnemu upravitelju, je osebni prejemek iz 3. alinee 1. odst. 15. člena Zakona o dohodnini. Njen prejemnik je zato zavezanec davka od osebnih prejemkov.
Po določilu 34. člena zakona o nepravdnem postopku (naprej ZNP) revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Pravica do revizije kot izrednega pravnega sredstva je torej po določbah ZNP izjema in ne pravilo. V drugem odstavku 111. člena ZNP, na katerega se vlagateljica revizije tudi sklicuje, je določeno, da je revizija dovoljena proti odločbi sodišča druge stopnje, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali o pravici uporabe stanovanja. Toda tako zakonito določilo v ZNP pa je bilo sprejeto v času, ko je še veljal zakon o stanovanjskih razmerjih, ki je stanovanjsko pravico opredeljeval ne kot čisto premoženjsko pravico ampak kot pravico posebne vrste. Ob taki naravi stanovanjske pravice je zakonodajalec tudi v nepravdnem postopku (111. člen ZNP) dopustil revizijo proti drugostopnim odločbam, s katerimi se je odločalo o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja. Stanovanjski zakon (Ur. list RS, št. 18/91, naprej SZ), ki je že veljal v času, ko je predlagateljica v tem primeru sprožila obravnavani nepravdni postopek, pa stanovanjske pravice ne pozna več. Pozna le najemna razmerja, ki pa so po svoji pravni naravi premoženjska razmerja. Zato izpodbijana pravnomočna odločba sodišča druge stopnje ni odločba, s katero je bilo odločeno o stanovanjski pravici ali pravici do uporabe stanovanja v pomenu drugega odstavka 111. člena ZNP.
S fiktivnim potrdilom o priglasitvi del ni bilo odločeno o zadevi, zato takšno potrdilo nima značaja upravne odločbe in zato tudi obnova postopka ni možna.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 174, 174/1, 177, 178, 178/1. ZVGLD člen 5, 5/3, 71, 71/5.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - kdaj je podana krivda - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - odgovornost lovske družine - visoka divjad
Divjadi na cesti (tudi visoke divjadi ne) v primeru njenega trčenja z motornim vozilom (ki seveda je nevarna stvar v smislu 173. člena ZOR) ni mogoče šteti za tak vzrok škode, za katerega odškodninsko odgovarja lovska organizacija (tista, ki gospodari z loviščem, v katerem je prišlo do škodnega dogodka), po načelu vzročnosti (173. člena ZOR) iz naslova imetništva nevarne stvari (1. odstavek 174. člena ZOR). V poštev pride le subjektivna ali krivdna odškodninska odgovornost tožene stranke. Temeljni pogoj krivdne odškodninske odgovornosti je krivda, ki je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (158. člen ZOR). V trditvenem gradivu tožeče stranke ni ničesar, kar bi kazalo na namenoma povzročeno škodo. Malomarnost tožene stranke bi bila lahko podana, če bi:
1) malomarno ravnala pri izvajanju tiste svoje dejavnosti, ki lahko vpliva na pogostost navzočnosti divjadi na cestah, ki so na območju lovišča, s katerim upravlja - še konkretneje na tistem delu ceste P-R, na katerem je prišlo do škodnega dogodka; in/ali
2) malomarno ravnala pri izpolnjevanju obveznosti, da prispeva k čimvečji prometni varnosti na tej cesti.
Če je stanovanjska pravica na stanovanju (za katero je lastnik sklenil najemno pogodbo s tujcem za nedoločen čas) bila pridobljena v zvezi z delom tujca v Sloveniji, v katerem le-ta z družino stanuje, in je bil na tem naslovu stalno prijavljen, dokler ni postal tujec, bi ta okoliščina lahko bila drug upravičen razlog za bivanje tujca v Sloveniji.
Za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja mora dnevni delovni migrant izpolnjevati pogoje, predpisane v 2. odst. 5. člena in v 4. odst. 6. člena Zakona o zaposlovanju tujcev.
pravica do povračila škode - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - vsebina obveznosti
Materialnopravna presoja ni možna, če se v postopku ne ugotovijo vse pravnorelevantne okoliščine. V tem primeru ni bilo ugotovljeno, kakšen dogovor naj bi pravdni stranki sklenili in kakšne obveznosti naj bi druga toženka prevzela (ko se govori v razlogih sodb le o toženkinem interesu na preselitvi tožnikove dejavnosti na drugo lokacijo, o njeni obljubi pomoči tožniku pri iskanju druge lokacije, pri čemer pa ni bilo sporno, da toženka ni bila lastnica ali uporabnica spornega zemljišča), ter česa od dogovorjenih obveznosti naj bi druga toženka ne izpolnila, pri čemer pa je ostal odprt tudi obseg iztoževanih stroškov, ker okoliščine za glavni tožnikov izdatek - ureditev zemljišča, niso bile pojasnjene. Te okoliščine je potrebno ugotoviti tako v primeru, da tožnik iztožuje povrnitev stroškov na pogodbeni podlagi (kot je bilo stališče sodišča prve stopnje) kot v primeru, da jih tožnik opira na odškodninsko podlago (člen 262 in naslednji ZOR), ker da toženka ni izpolnila prevzetih obveznosti (kot je verjetno mislilo sodišče druge stopnje).
varstvo lastninske pravice - imisije - negatorna tožba
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da glede na dosedanje ugotovitve tožnik ni upravičen zahtevati opustitve celotne toženčeve dejavnosti (pranja ter popravila avtomobilov in kmetijskih strojev). Okoliščina, če toženec za opravljanje dejavnosti nima potrebnih dovoljenj, ni odločilna, saj bi tožnik tudi v tem primeru lahko dosegel varstvo pred vznemirjanji le, kolikor bi ta presegala krajevno običajno mero. Zatrjevane motnje niso take narave, da bi predstavljale direktne imisije, za katere velja 2.odst. 5.čl. ZTLR.
Kolikor je bilo v postopku na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovljeno, da toženec s svojo dejavnostjo povzroča prekomeren hrup na tožnikovi nepremičnini, v tem obsegu je bilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodeno. Za odločanje o tem, kakšne toženčeve opustitve bi bile potrebne za odpravo drugih zatrjevanih motenj, pa tožnikov tožbeni zahtevek ni nudil podlage.
prometni davek - davčna oprostitev za storitve življenjskega zavarovanja - storitve zavarovanja v mednarodnem transportu
Davek od prometa storitev je treba plačati tudi od storitev življenjskega zavarovanja - praviloma po 5% davčni stopnji. Za zavarovalne storitve veljajo davčne oprostitve po 2. in 5. točki 21. člena ZPD.
pogodba namesto razlastitve - začasna prepoved prometa z nepremičninami 1990
Sporna menjalna pogodba je bila sklenjena dne 16.5.1990, ker obveznost njene predložitve javnemu pravobranilcu ni odlagala njenega nastanka (veljavnosti njene sklenitve). Tudi po razlastitvenem zakonu namreč javni pravobranilec ni odobril pogodbe, sklenjene namesto razlastitve, ampak je imel le pooblastilo za njeno izpodbijanje (2. odstavek 59. člena). Že zato tožene stranke s sporno pogodbo niso niti mogle kršiti šele pozneje predpisane začasne prepovedi prometa z nepremičninami, s katerimi so razpolagale družbenopolitične skupnosti - to je tiste prepovedi, na katero se je v tožbi sklicevala tožeča stranka in ki je bila predpisana z 2. odstavkom 1. člena Zakona o začasni prepovedi sečnje itd. (Ur. l. RS 26/90). Ta zakon je začel veljati 7.7.1990, potem ko je bila sporna pogodba (dne 16.5.1990) že sklenjena.
Lastnost prizadete stranke v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ugotavlja upravni organ v vsakem primeru posebej, odvisno od vpliva objekta na okolico, kajti le na podlagi obstoja konkretnih okoliščin lahko organ ugotovi, katere pravice ali pravne koristi varuje prizadeta oseba, zaradi česar ji prizna lastnost stranke.
ZUP člen 4.ZZDej člen 3, 7, 9, 10, 13, 14, 15, 16. Uredba.
ukrep tržnega inšpektorja
Po predpisih, ki so veljali v času odločanja prvostopne tržne inšpekcije (27.10.1993), med obrtno dejavnost - optika ni uvrščena tudi zdravstveno-okulistična dejavnost (optometrija). Slednja namreč po ZZDej in po enotni (standardni) klasifikaciji dejavnosti sodi med zdravstveno dejavnost in ne obrtno - optično dejavnost.
Če je prenos nepremičnine na novega lastnika v zemljiški knjigi opravljen preden sta stranki sporazumno razdrli pogodbo, ki je bila podlaga za vpis, ni zakonskega pogoja za vračilo plačanega davka na promet nepremičnin.