ZPIZ-2 člen 157, 157/1. Pravilnik o vračilu dela prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev člen 3, 3/2, 5.
spodbuda za zaposlovanje mlajših delavcev - prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov - pogoji za vračilo dela prispevkov
Veznik ko v prvem stavku prvega odstavka 157. člena ZPIZ-2 neposredno poveže predpisano starostno mejo 26 let s pogojem prve zaposlitve za nedoločen čas, kar pomeni, da je starost 26 let predpisana kot starostna meja za sklenitev pogodbe oziroma za prvo zaposlitev za nedoločen čas in ne tudi kot (absolutna) starostna meja oziroma starost zavarovanca za uveljavljanje vračila prispevkov. S tem, ko je izpolnjen ta pogoj in ostali pogoji, med drugim pogoj, da ostanejo zavarovanci pri istem delodajalcu zaposleni najmanj dve leti, pa pridobi delodajalec pravico, da uveljavi vračilo prispevkov delodajalca za prvi dve leti njihove zaposlitve.
DDV - obračun DDV - prirejeni podatki - verodostojna knjigovodska listina - poslovanje s povezano osebo
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik davčnemu organu predlagal obračune DDV s prirejenimi podatki. Ti se nanašajo na poslovanje s povezano osebo, pri čemer je ugotovljeno, da je šlo za neverodostojne knjigovodske listine v smislu SRS, zaradi česar ni vodil poslovnih knjig v skladu s SRS 21 in 31. členom ZDavP-2 ter ni ravnal v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZDavP-2.
ZOdvT člen 15, 20, 20/1, 23, 23/2. ZPP člen 406, 406/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrednost spornega predmeta - spori iz razmerij med starši in otroki
Glede na drugi odstavek 406. člena ZPP je šteti oba spora, spor o ugotovitvi očetovstva in spor o preživljanju mladoletnih otrok, kot je bilo uveljavljano v pravdni zadevi, za spora iz razmerij med starši in otroki. Vendar pa tudi kolikor je uveljavljanje obeh sporov šteti za isto zadevo, v smislu 15. člena ZOdvT, je v prvem odstavku 20. člena ZOdvT določeno, da se v isti zadevi vrednosti več predmetov seštevajo.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - posli med povezanimi osebami - objektivne okoliščine - subjektivni element - zloraba sistema - DDV
Ker je DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati stališča SEU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, med drugim tudi stališče, da se prejemniki računa, ki je podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element). Zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV je izjema od temeljnega načela, posamične objektivne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je prejemnik računov vedel oz. mogel vedeti, da je sodeloval pri transakciji, povezani z goljufijo, pa so v pozitivni zakonodaji nedoločene. Subjektivni element kot razlog zavrnitve pravice do odbitka vstopnega DDV je oblika pravnega standarda, kar pomeni, da se na tej podlagi prejemniku računa lahko pripiše odgovornost za zlorabo sistema DDV že v primeru, če ta objektivno gledano ravna neskrbno glede morebitne zlorabe sistema DDV, torej neodvisno od njegovega resničnega vedenja o zlorabi sistema DDV. Kot velja za vse pravne standarde, se natančna vsebina tega standarda določi glede na konkretne okoliščine primera.
ZEN člen 19, 19/1, 20, 20/1, 136. Navodilo za ugotavljanje in zamejičenje posestnik meja parcel člen 31, 31/2, 33, 41. ZUP člen 144.
urejanje meje - meja in površina parcele - podatki o meji in površini - skica zamejičenja - sprememba in dopolnitev podatkov - skrajšani ugotovitveni postopek
ZEN organu ne daje podlage za spreminjanje in dopolnjevanje podatkov v listinah zbirke listin, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v kataster. Meja parcele je bila ugotovljena v skladu z ZZKat oziroma v skladu z Navodilom za ugotavljanje in zamejičenje posestnik meja parcel. Prenos v državni koordinatni sistem bi pomenil spremembo podatkov, ki pa jo organ brez podlage v zakonu ni mogel oziroma moral izvesti za izdajo zahtevanega potrdila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - tožnik kot subsidiarni tožilec
Določbe 24. člena ZBPP v skladu z ustaljeno sodno prakso organu za BPP ne dajejo podlage oziroma pooblastila za podrobno vsebinsko presojo dokazov, kot jo opravi kazensko sodišče, ampak je njegova presoja omejena na predpisani standard očitnosti. Navedena zakonska določba organu nalaga, da sprejme oceno o možnem rezultatu oziroma smiselnosti sprožitve določenega sodnega postopka, pri čemer so po 24. členu ZBPP določeni kriteriji, ki organu omogočajo sprejem takšne ocene. Glavni razlog za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP je v oceni, da glede na ugotovljene okoliščine ni verjetno, da bi tožnik v kazenskem postopku dosegel obsodilno sodbo. Glede na ugotovitve državnega tožilca, s katerimi se tožena stranka kot tudi sodišče strinja, naznanjeno dejanje namreč ni kaznivo, ker nima vseh znakov kaznivega dejanja krive izpovedbe.
davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - pravica do zmanjševanja pozitivne davčne osnove
V primeru odmere davka od dobička iz kapitala so predmet obdavčitve dobički, doseženi z odsvojitvijo kapitala v enem koledarskemu letu, pri čemer je davčna osnova v skladu z 97. členom ZDoh-2 opredeljena kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Tožena stranka je odločila na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP in ju tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je utemeljeno upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je prosilka vložila prošnjo za odobritev BPP in pri tem pravilno presodila, da prosilka nima verjetnega izgleda za uspeh v revizijskem postopku. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev BPP zahteva obstoj okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča iz razlogov, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, verjetni izgled za uspeh ni izkazan.
Kadar je treba v skladu z ZUP pisanje osebno vročiti in naslovnik dokumenta ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko mu je bilo puščeno sporočilo, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. V ZUP ni podlage, da bi fikcija vročitve v primeru, ko se rok za dvig pisanja izteče na soboto, nedeljo ali drug dela prost dan, naslovnik pa pisanja ne dvigne, nastopila šele prvi naslednji delovni dan. Fikcije vročitve prav tako ni mogoče povezovati z dnem, ko je pisanje po preteku roka za dvig (na pošti) puščeno v predalčniku naslovnika.
Podaljšanje koncesije lahko zahteva le obstoječi koncesionar posameznega dimnikarskega območja, da sta bili koncesijski pogodbi sklenjeni s podjetnikom, ki je imel matično številko …, ki pa je bil 31. 12. 2015 izbrisan iz poslovnega registra, na kar je bil dne 5. 1. 2016 vpisan nov poslovni subjekt oziroma podjetnik z istim nazivom, vendar z drugo matično številko …. Pravilno je ugotovljeno, da izbris poslovnega subjekta oziroma podjetnika iz poslovnega registra pomeni prenehanje koncesionarja, zato zahteve za podaljšanje koncesije za obe dimnikarski območji ni vložila upravičena oseba.
javni razpis - razpisni pogoji - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Tožnik ima zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo skladno s standardi, ki so se izoblikovali na podlagi 23. člena Ustave, v rednem upravnem sporu zoper odločitev o izbiri na spornem Javnem razpisu (ko bo sprejeta).
Sam Javni razpis ni posamični akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati skladno s 1. odstavkom 4. člena ZUS-1, pač pa sodišče presoja zakonitost posameznih določb Javnega razpisa posredno, ob presoji zakonitosti odločbe o izbiri.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - merila za določitev odgovorne države članice - pravica do obrambe - učinkovito pravno sredstvo - Republika Hrvaška
Tožnik je v konkretnem primeru bil seznanjen z razlogi, zakaj je Hrvaška odgovorna država članica in glede tega med Slovenijo in Hrvaško ni bilo nesoglasij, tako da je tožnik imel pravico do izjave in obrambe že na zaslišanju dne 12. 7. 2016, pa tudi po prejemu sklepa Vrhovnega sodišča bi lahko uveljavljal konkretne argumente, zakaj določeno merilo ni pravilno uporabljeno, pa tega ni storil.
V konkretnem primeru je bilo po ugotovitvah pristojnih davčnih organov prve in druge stopnje o enaki zahtevi tožnika, za obročno plačilo davčnega dolga in na isti pravni podlagi že (večkrat) odločeno. Kot ugotavlja sodišče tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že večkrat odločeno in da je bila izdana tudi že zavrnilna odločba, tudi v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo.
Toženka je s primerjavo zazidanih površin in navedbo, da razlika znaša približno 30 %, pa tudi z navedbo, da gre za stavbo drugačne oblike, navedla jasne in prepričljive razloge, zakaj obravnavane stavbe ni mogoče enačiti s poprej odstranjeno, kar pomeni, da ne gre za nadomestno gradnjo.
Obravnavanega objekta ni mogoče šteti za morebitno kombinacijo legalne nadomestne gradnje in prav tako legalnih nadzidav oziroma dozidav, ker gre za enoten objekt, ki ga je treba obravnavati kot celoto.
ZUP člen 9, 214, 214/1, 214/1-4, 214/1-5, 234, 234/2, 234/2-7. ZIZ člen 259.
brezplačna pravna pomoč - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izterjava preživnine - zavarovanje še ne zapadle preživnine
Po določbi 4. točke 1. odstavka 214. člena ZUP mora obrazložitev odločbe obsegati navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; po 5. točki iste določbe pa mora obrazložitev imeti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Ničesar od tega izpodbijani akt nima v minimalno potrebni meri.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva 3, 3/2, 13, 18.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - merila za določitev odgovorne države članice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - začasna odredba
Toženka se v izpodbijanem sklepu pavšalno sklicuje, ker ne navaja pravno relevantnih razlogov za uporabo 13. člena Uredbe Dublin III, da je Republika Hrvaška odgovorna država članica in tudi, ker ni upoštevala, da gre v obravnavani zadevi za ponovno prošnjo za sprejem. V zadevi namreč niso ugotovljene vse relevantne okoliščine konkretnega primera, ki se nanašajo na dejstvo, da gre za ponovno prošnjo. Pravilna uporaba določb Uredbe zato zahteva ugotovitev okoliščin, zaradi katerih je država članica, na katero je bila naslovljena zahteva, sprejela odgovornost.
odločitev občinskega sveta - nadomestilo plače po prenehanju funkcije župana - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločitev Komisije glede na predmet odločanja (o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije), glede na organ, ki jo je izdal (Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine A.) in glede na pravno podlago, na kateri je bila sprejeta (14. in 15. člen ZFDO), ne sodi med odločitve Občinskega sveta iz šestega odstavka 33. člena ZLS, župan kot tožnik pa na podlagi omenjene določbe ne more sprožiti postopka pred naslovnim sodiščem. Zoper odločitev je sicer dopusten upravni spor na podlagi splošnih določb ZUS-1, vendar pa župan kot posameznik v obravnavanem primeru za vložitev predmetne tožbe nima pravnega interesa, saj izpodbijani akt ne posega v njegove pravice oziroma pravne koristi.
trg električne energije - gospodarska javna služba - dejavnost distribucijskega operaterja - regulativni okvir - določitev regulativnega okvira - upravičeni stroški
Ker so vrednosti upravičenih stroškov v regulativnem okviru zgolj načrtovane, se upravičeni stroški, ki dejansko nastanejo v posameznem letu regulativnega obdobja, upoštevajo v okviru posebej za to predvidenega postopka ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira po 120. členu EZ-1.
ZSRT člen 24, 24/4. Odlok o turistični taksi v Občini Bled člen 11. ZUP člen 53, 53/1, 55, 229, 229/1.
turistična taksa - zavezanec za plačilo turistične takse - pravica do pritožbe - pooblastilo
Tožena stranka bi morala pritožbo A. A., vloženo v imenu tožnika, obravnavati kot pritožbo vloženo po pooblaščencu in bi morala A.A., vlagatelja pritožbe, kot pooblaščenca pozvati, da v določenem roku predloži pooblastilo. Organ je bil v takem primeru dolžan pozvati pooblaščenca, da v določenem roku predloži pooblastilo in če ta pomanjkljivost v roku ne bi bila odpravljena, bi šele tako bilo dopustno pritožbo zavreči.