brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - otroci - sprememba sodne prakse
V primeru, če nasprotne stranke spora, ki so družinski člani prosilca, nimajo premoženja, prosilec pa jih je dolžan po zakonu preživljati, na materialni položaj prosilca in njegove družine dohodki in premoženje nasprotnih strank, ki jih je prosilec dolžan preživljati, ne morejo vplivati, dolžnost preživljanja pa vpliva na prosilčev materialni položaj. Po mnenju sodišča gre v takem primeru za dve relevantni okoliščini, ki bi ju bil organ dolžan pri uporabi četrtega odstavka 14. člena ZBPP upoštevati in določbo na način kot v izpodbijani odločbi, uporabiti le v primeru obstoja dohodka in premoženja oseb, ki jih je prosilec dolžan preživljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje vloge - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. S tem se preprečuje veriženje prošenj za brezplačno pravno pomoč, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta.
zahteva za izdajo začasne odredbe - ureditvena začasna odredba - človekove pravice - subsidiarni upravni spor
Tožnica v konkretnem primeru ni na preverljiv način določno oziroma konkretno navedla v čem konkretno je izkazana grozeča škoda za samo tožnico, niti ni zatrjevala, da bi bila navedena škoda za tožnico težko popravljiva, prav tako pa ni tudi zatrjevala, da v primeru uspeha vzpostavitve v prejšnje stanje ne bo več mogoča, niti niso navedene morebitne druge težko popravljive posledice, ki grozijo tožnici sami, oziroma, ki bi tožnici lahko nastale zaradi navedenega spornega dejanja, ki ga tožnica očita obema toženima strankama. Tožnica navaja zgolj svoja pravna naziranja v zvezi z razlago ZZZDR in svoje poglede na zatrjevana dejstva, na podlagi katerih izpeljuje trditev, da je otrok pri očetu ogrožen in da življenje pri očetu otroku ni v korist.
ZDoh-2 člen 38, 41. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja člen 3.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - normirani stroški - stroški prevoza
Pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja se kot dejanski stroški prevoza, ki zmanjšujejo davčno osnovo, lahko upoštevajo le neposredni stroški prevoza za prihod na mesto oziroma odhod z mesta opravljanja tistega dela, za katerega je davčni zavezanec prejel plačilo, ki je kot dohodek vključeno v davčno osnovo.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - začasna odredba
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku, zlasti dejstvo, da je, čeprav je prošnjo za mednarodno zaščito vložil v Bolgariji in nato še na Madžarskem, obe državi zapustil in prišel v Republiko Slovenijo, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, in to šele po tem, ko ga je prijela policija, da je podano namero kasneje umaknil, kar kaže na to, da v Sloveniji ni imel namena ostati, za ponovno vložitev prošnje pa se je odločil, ker naj bi bilo v Sloveniji bolje kot na Madžarskem. Dejstva, ki jih ugotavlja tožena stranka, po vsebini ustrezajo objektivnemu zakonskemu kriteriju, ki utemeljuje nevarnost pobega tožnika (peta alinea prvega odstavka 68. člena ZTuj-2 v povezavi z (n) točko 2. člena Uredbe Dublin III). Po presoji sodišča je izkazano, da tožnik v postopkih pristojnih držav do sedaj ni sodeloval in je državi zapustil pred koncem postopka.
V obravnavanem primeru je ob odločanju o začasni odredbi že tudi odločeno o tožbi, in to pravnomočno, kar pomeni, da z ozirom na zakonsko ureditev, po kateri se izvršitev izpodbijanega akta lahko odloži le do pravnomočnosti sodbe, odločitev o predlagani zahtevi ne bi imela nobenih učinkov. To pa pomeni, da tožnik za predlagano začasno odredbo ne izkazuje več pravnega interesa in da je zato treba ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči.
ZPKri člen 2, 4, 10, 15. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
poprava krivic - status bivšega političnega zapornika - stranka v postopku - svojci bivšega političnega zapornika - zavrženje zahteve
Tožena stranka se je pri odločitvi oprla na določbe ZPKri o tem, kdo je lahko stranka v postopku in v skopi obrazložitvi pojasnila, da tožnica pogojev iz 2. člena tega zakona ne izpolnjuje. Stranka v postopku je po ZPKri lahko le oseba, ki je bila sama bivši politični zapornik ali svojci žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja. Svojci bivši političnih zapornikov so upravičene osebe le, če je ta oseba umrla pred vložitvijo zahteve ali med postopkom, gre pa za osebe, ki lahko uveljavljajo družinsko pokojnino po umrli upravičeni osebi. Spisovni podatki kažejo, da tožnica ni bila politična zapornica, pač pa je bil to njen mož, ki je zahtevo za priznanje tega statusa uveljavljal in mu je bil tudi priznan. To pa pomeni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne more biti stranka v postopku, saj ne izpolnjuje pogojev iz 2. člena ZPKri in zato njeno zahtevo utemeljeno zavrgla.
ZBPP člen 14, 14/3. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 144, 144/1, 144/1-2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnin - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek
Toženka je v določbah ZUP imela zakonsko podlago za to, da je izpodbijano odločbo izdala v skrajšanem postopku, brez udeležbe oziroma izjave tožnika. Kljub nespretni formulaciji v obrazložitvi izpodbijane odločbe („po opravljenih poizvedbah“) je namreč iz preostale obrazložitve odločbe in upravnih spisov zadeve razvidno, da je odločitev oprla na podatke uradnih evidenc, ki jih je vpogledala in ki med strankama niti niso sporni. Tožnik sodišču ne pove, v čem naj bi bila na podlagi teh podatkov sprejeta odločitev, glede na določbo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, nepravilna. V tožbi niti ne zatrjuje, da s solastniškimi deleži na nepremičninah dejansko ne more razpolagati. Zato tudi ne navede in ne izkaže upravičenih razlogov, zaradi katerih bi bilo njegovo razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.
zahteva za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda - odvzem mladoletnih otrok
Sodišče ugotavlja, da tožnica v svoji zahtevi za začasno odredbo verjetnosti nastanka težko popravljive škode s tem, ko so njeni otroci nameščeni v kriznem centru za čas do zaključka ugotovitvenega postopka v postopku odvzema mladoletnih otrok, ni izkazala. Tožnica namreč le pavšalno navaja, da s tem, ko so otroci nameščeni v kriznem centru, nastaja nepopravljiva škoda, vendar pa take trditve z ničemer ne konkretizira. V predlogu oporeka vsebini začasne odločbe, ki jo izpodbija, ne pojasni pa, zakaj naj bi otroci utrpeli težko popravljivo škodo s tem, ko so nameščeni v kriznem centru za čas, dokler ni zaključen ugotovitveni postopek.
ZLPLS člen 14a. Pravilnik o pogojih, merilih in postopku za razporeditev sredstev Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji člen 27. ZUP člen 214.
sofinanciranje iz javnih sredstev - gradnja športnih objektov - način ocenjevanja vloge - obrazložitev odločbe
Tožnik utemeljeno ugovarja kršitvi določb postopka, saj je obrazložitev izpodbijane odločbe, s katero je bila njegova vloga zavrnjena, tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti. Iz odločbe namreč ni razvidno, zakaj toženka pri določitvi števila točk iz merila uresničevanja javnega interesa v športu ni upoštevala priporočila Smučarske zveze Slovenije-združenje smučarskih panog z dne 10. novembra 2014, iz katerega izhaja, da prijavljeni projekt pomembno prispeva k regijski pokritosti s skakalnimi objekti. Nadalje se ne da preizkusiti dodelitve točk po kriteriju vrste investicije, saj iz izpodbijane odločbe ni mogoče zaključiti, na podlagi katerih dejstev glede na dokaze, ki jih je predložil tožnik, je toženka zaključila, da gre za obnovo obstoječih športnih površin.
ZBPP člen 41, 41/1, 49, 49/1, 49/3, 49/5. ZSVarPre člen 23. ZUPJS člen 16, 16/1, 16/1-1. ZSV člen 27, 27/4. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja - občasen neperiodični dohodek - tožbena novota
v tožnikovem primeru je v okviru obdobja iz prvega odstavka 49. člena ZBPP nastopila sprememba - izboljšanje tožnikovega premoženjskega stanja do takšne mere, da ne bi bil več upravičen do dodelitve BPP. Toženka je zato utemeljeno sprejela odločitev, da mora vrniti oziroma plačati znesek, ki je bil izplačan izvajalcu pravne pomoči, to je znesek prejete BPP. Poimenovanje izpodbijanega upravnega akta kot sklep (namesto odločba - primerjaj določbe 49. in 41. člena ZBPP ter 207. in 226. člena ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP) na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve ne vpliva.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 29, 29/1, 29/3. ZBPP člen 34, 34/2. ZPP člen 63-65, 105b.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - po elektronski pošti vložena tožba - zavrženje tožbe
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 30. 12. 2015. Ob tako ugotovljenem datumu vročitve izpodbijane odločbe je tožniku 30-dnevni rok za vložitev tožbe začel teči 31. 12. 2015 in se je iztekel 29. 1. 2016. Tožnik je prvo, nato dopolnjeno vlogo v smislu tožbe zoper izpodbijano odločbo na Upravno sodišče Republike Slovenije poslal 27. 2. 2016 po elektronski pošti, na javno objavljeni kontaktni elektronski poštni naslov tega sodišča. Tudi če sodišče kot datum vložitve tožbe upošteva navedeni datum, je bila tožba vložena po poteku z zakonom določenega 30-dnevnega roka. Prepozno tožbo mora sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Zakon sodniku ne nalaga dolžnosti, da odpira pošto, ki jo prejme na svoj elektronski poštni naslov (sploh če gre za pošiljatelje izven sodnega sistema), med katero so lahko tudi morebitna sporočila strank, in mu tudi ne nalaga dolžnosti, da takšna sporočila odstopa oziroma prepošilja pristojnemu sodišču. Stranka, ki sporočilo pošlje na elektronski poštni naslov sodnika, se zato ne more zanašati oziroma pričakovati, da bo sodnik sporočilo (namesto nje) posredoval pristojnemu sodišču.
ZV-1 člen 6, 124. Uredba o vodnih povračilih člen 1. ZUP člen 2, 129.
vodno povračilo - izplačilo dela vodnega povračila občini - stvarna pristojnost - pravna praznina
V zadevi ne gre za pravno praznino, pač pa za način ureditve odmere vodnega povračila z ZV-1 in Uredbo o vodnih povračilih, ki izplačila dela vodnega povračila občinam nista predvidela, pač pa predvidela merila za obračun in okoliščine, ki se pri tem upoštevajo. Sodišče meni, da dejstvo, da se pri drugih posebnih pravicah uporabe javnega dobra periodične dajatve delijo med državo in samoupravno lokalno skupnostjo, kot trdijo tožeče stranke, ne pomeni nujno, da je ureditev vodnega povračila s tem že sama po sebi ustavno sporna, pač pa bi lahko o tem govorili takrat, ko bi bilo izkazano, da se enaki primeri obravnavajo drugače. Zgolj sklicevanje na drugačno ureditev na drugih področjih uporabe javnega dobra (na primer rudarstvo, raba vode za električno energijo), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, v čem so ti primeri med seboj enaki, glede na vlogo in prispevek države in samoupravne lokalne skupnosti, namreč še ne dopušča ugotovitve, da gre za različno obravnavo enakih primerov niti za obstoj pravne praznine.
ZVO-1 člen 3, 110a, 110c, 110c/1, 110c/1-4, 155. ZUP člen 43, 237, 237/2, 237/2-3.
okoljska škoda - odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode - izključitev uporabe - difuzno oziroma razpršeno onesnaževanje - ozka razlaga izjeme - stranka v postopku
Toženka je kljub tožnikovi pravočasni zahtevi za priznanje statusa stranke v obravnavnem inšpekcijskem postopku s sklepom ustavila postopek, ne da bi o njej prej odločila. S tem je tožniku odvzela pravico do izjave pred odločitvijo toženke o ustavitvi inšpekcijskega postopka, čeprav je očitno menila, da mu status stranskega udeleženca v postopku gre, saj mu je vročila izpodbijani sklep.
Sodišče se strinja s tožnikom, da v obravnavnem toženka ni ustrezno obrazložila svoje ugotovitve, da bi šlo v obravnavnem primeru za razpršeno onesnaževanje, kar izključuje uporabo določb V.a poglavja ZVO-1, ki govori o odgovornosti za okoljsko škodo. Utemeljitev, da gre v obravnavnem primeru za razpršeno onesnaževanje, je tako v odločbi prvostopenjskega, kot v odločbi drugostopenjskega organa povsem pavšalna in neobrazložena, zato sodišče ugovora, da ne gre za tako onesnaževanje, ne more preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - predodelitev mladoletnih otrok
V obravnavani zadevi tožnik navaja, da je od izdaje prvostopenjske sodbe o dodelitvi mladoletnih otrok v septembru 2015 prišlo do spremenjenih okoliščin in sicer do težav ob sinovem vstopu v osnovno šolo, ki jim bivša žena ni kos, in do okoliščin (ki jih tudi konkretizira), ki bi utegnile kazati na to, da bivša žena tudi za hči ne skrbi ustrezno. Take navedbe bi načeloma oziroma same po sebi lahko pomenile spremenjene okoliščine in s tem razlog za predodelitev otrok.
Toženkino povzemanje razlogov, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o dodelitvi, in se v ničemer ne nanašajo na okoliščine, ki jih zatrjuje tožnik, ne more utemeljiti očitne nerazumnosti njegovega zahtevka oziroma pričakovanj.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - ustni in pisni izrek ukrepa
Tožniku morda niso bile znane podrobnosti ali poimenovanje postopka, povsem očitno pa je bilo, da se ta postopek nanaša na ureditev njegovega bivanja v državi, kamor je vstopil ilegalno. Prav tako iz njegovih izjav, da je za odhod iz taborišča oziroma prehod meje potreboval „tihotapca“, in da je iz taborišča na Madžarskem prvič skušal oditi ponoči, vendar so ga dobili in ga vrnili v taborišče, izhaja, da se je zavedal, da njegovi odhodi niso v skladu s tem postopkom oziroma zakonom. Ob tem zgolj to, da morda ni vedel, da gre prav za azilni postopek, po presoji sodišča ne more vplivati na pravilnost ugotovitev toženke, ki jih med drugim oprla prav na tožnikovo opisano ravnanje, ki pomeni, da v nobeni od navedenih držav ni počakal na zaključek postopka. Taka ugotovitev po vsebini pomeni okoliščino nesodelovanja v postopku iz 5. alinee prvega odstavka 68. člena ZTuj-2, ki kaže na nevarnost pobega tujca. Sodišče se strinja tudi z nadaljnjim razlogom, ki ga za nevarnost pobega navaja toženka, namreč tožnikovo navedbo Nemčije kot ciljne države, posebno v povezavi z njegovim prej opisanim ravnanjem, dodaja pa še, da nevarnost tožnikovega pobega v smislu njegovega nesodelovanja v postopku očitno izhaja tudi iz tega, da naj bi bil v nadaljevanju postopka predan Bolgariji, ki jo je v tem kontekstu že enkrat ilegalno zapustil.
Izpodbijani sklep se ne po poimenovanju, ne po vsebini izrečenega ukrepa ne razlikuje od ukrepa, ki je bil tožniku izrečen ustno. Pri tem ima tožnik sicer prav, da je bila pri ustnem izreku ukrepa izrecno kot odgovorna država navedena Madžarska, vendar to ne vpliva na vsebino izrečenega ukrepa, niti na to, da se ukrep nanaša na postopek po Uredbi Dublin III.
ZDDPO-2E člen 55. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlagatelje v raziskave in razvoj člen 5, 6, 7, 8.
davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodkov iz kapitala - znižanje davčne osnove - olajšava za vlaganje v raziskave in razvoj
Da so bile davčne olajšave za raziskave in razvoj vnesene v zakon z namenom spodbujanja davčnih zavezancev k dodatnim vlaganjem v razvoj in raziskave. Ker pa gre za olajšave, kar pomeni izjemo od splošnega pravila, jih je treba razlagati ozko (restriktivna razlaga).
ZKme-1 člen 56. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 64.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - nakup električnega vozila - znižano izplačilo sredstev
Ker so bila sredstva tožniku odobrena na podlagi ukrepa 312, sodišče ob upoštevanju določbe 69. člena Programa razvoja podeželja 2007-2013, pritrjuje toženi stranki, da se podpora ne dodeli med drugim tudi za prevozna in transportna sredstva, razen delovnih strojev (3.1 točka tretjega odstavka 69. člena). V tej zvezi sodišče zavrača tožbeni ugovor, da sporna nakupa ne predstavljata nakupa prevoznih in transportnih sredstev v smislu 69. člena PRP 2007-2013, ker takšne trditve listine priloženega spisa ne dokazujejo. Iz teh listin namreč izhaja, da gre za električna prevozna sredstva.
ZZRZI člen 62, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - kvota - višina prispevka - dejavnost delodajalca
Določitev različnih kvot v Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov je glede na dejavnost delodajalcev, ki upošteva različnost položajev delodajalcev, ki opravljajo različne dejavnosti, skladna z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI. Zakonodajalec je namreč izhajal iz izhodišča, da se dejavnosti po naravi stvari zelo razlikujejo glede na možnost zaposlovanja invalidov, kar pomeni, da so nekatere dejavnosti bolj primerne zanje kot druge. V nekaterih dejavnostih naj bi bili deleži (že) zaposlenih invalidov višji kot v drugih, vendar ta okoliščina ne more biti edino merilo za določitev višine kvote.
odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - prodaja nepremičnine
CSD ima v skladu z določbo 111. člena ZZZDR z odločbo, izdano v upravnem postopku, pristojnost odločiti, ali soglaša s pravnim poslom, katerega rezultat je obremenitev premoženja otroka. Bistveno za odločitev o izdaji soglasja k pravnemu poslu je v vsakem konkretnem primeru izkazana otrokova korist. Pogodba o prodaji nepremičnine ni v korist otroka in posledično CSD tudi pravilno ni odobril predmetne prodajne pogodbe.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZVojI člen 51, 51/1.
veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - spremembe v višini prejemkov - izročilna pogodba - darilna pogodba - nepravilna uporaba materialnega prava - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
V obravnavani zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ postopal pravilno, ko je pri prejemkih, ki vplivajo na tožnikovo pravico do veteranskega dodatka, upošteval za tožnika in njegovo ženo preužitek, za vsakega v višini 54,66 EUR. Preužitek v omenjenem znesku je prvostopenjski organ upošteval kot posledico izročilne pogodbe in darilne pogodbe za primer smrti. Tožnik navedenim ugotovitvam in zaključkom nasprotuje, saj meni, da se po omenjeni izročilni pogodbi tožnikovi prejemki in prejemki njegove žene niso spremenili ter, da je zaključek obeh organov glede preužitka napačen. Prav tako obrazložitev izpodbijane odločbe ne vsebuje sestavin, ki jih določa 214. člen ZUP, zaradi česar njen preizkus ni mogoč.