ZGO-1 člen 74c. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart člen 18, 18-3.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - nezahtevni objekt - obvezna razlaga prostorskega akta
Obvezna razlaga bistveno zmanjšuje možnosti za gradnjo na kmetijskih zemljiščih. S tem, ko le to omejuje na kmetijska zemljišča v sklopu kmetije, pri tem pa določa še dva nadaljnja pogoja, bistveno zožuje dejanske okoliščine, ki tako gradnjo omogočajo. Takšne vsebine prvotno določilo tretje alineje 18. člena Odloka o PUP gotovo nima, zato obvezna razlaga spreminja predpis.
Pritožba je bila vložena prepozno. V takšnem primeru mora organ ravnati v skladu z 240. členom ZUP, ki določa, da če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.
Investitorka je v času pritožbenega roka zoper izdano odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja podala izjavo, da odstopa od gradnje po tem gradbenem dovoljenju, kar je prvostopni organ pravilno štel za umik zahteve. Zato je pravilno odločil, da se postopek izdaje spremembe gradbenega dovoljenja ustavi in je odpravil že izdano prvostopno odločbo.
dohodnina - odmera dohodnine - drug dohodek - garantirani donos vrednostnih papirjev - zgubljena vrednost portfelja
Ker je bila višina izplačane garancije odvisna od vrednosti tožnikovega portfelja (banka je plačala le razliko med zneskom dogovorjene garancije in vrednostjo portfelja na dan izplačila), je tožena stranka pravilno zaključila, da navedeno plačilo predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek oziroma odškodnino, torej pokritje izgube, ki je tožniku nastala na podlagi osnovne pogodbe o gospodarjenju z vrednotnimi papirji. Tak dohodek pa pomeni dohodek v smislu 11. točke 105. člena ZDoh-2, ki je obdavčen z dohodnino.
Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku parcelacije, ki teče po določbah 47. do 52. člena ZEN. Predlagatelje tega postopka določa 48. člen ZEN. Eden od njih je razlastitveni upravičenec, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - varnostna situacija - prosilec iz Afganistana
Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog za odhod iz izvorne države navedel izključno ekonomski razlog, in torej drugače, kot v zahtevku, ko kot razlog navaja (tudi) spor zaradi zemlje. Tožnik ni navajal novih dejstev, torej dejstev, ki bi nastala po izdaji predhodne odločbe, ampak je navajal dejstva, ki so nastala še pred njegovim odhodom iz Afganistana, bi jih bilo tudi po presoji sodišča mogoče upoštevati kot dejstva v smislu prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 le, če bi jih tožnik brez svoje krivde ob podaji prošnje ne mogel uveljavljati, tožnik pa niti ne opravičuje, da bi teh navedb prej ne mogel podati.
Le bistveno poslabšanje varnostnih razmer po tožnikovem odhodu iz Afganistana, in ki bi ga tožnik v zahtevku izkazal ali prepričljivo podal z navedbo dejstev, lahko predstavljalo novo dejstvo v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, torej ki pomembno povečuje verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, in kar bi dajalo organu podlago za dovolitev tožniku vložitve ponovne prošnje.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - vpis v Centralni register psov
Ugriz psa, povzročen drugi živali, je v zadevi nesporno izkazan. S tem pa so že podani zakonsko določeni znaki iz 9. točke 5. člena ZZZiv za opredelitev tožničinega psa kot nevarnega psa. Za takšnega psa velja poseben režim ravnanja. Namen ZZZiv je na eni strani zagotoviti varstvo živali in humano ravnanje z živalmi, po drugi strani pa je namen varovati ljudi in živali pred nevarnimi živalmi. Torej je namen, da se psa, ki je že ugriznil človeka ali žival opredeli kot nevarnega psa in zagotovi posebno ravnanje z njim, da v prihodnje ne bi prihajalo do novih poškodb (preventiva).
ugodnosti zapornikov - prost izhod iz zavoda - odhod iz države - osebne okoliščine - prosti preudarek
Napačno je tožbeno stališče, da organ ne bi smel vrednotiti okoliščin, ki jih je kot razlog za odhod v tujino navedel tožnik. Tehtanje teh okoliščin je ravno bistvena naloga tožene stranke, ko odloča o prošnji obsojenca. Osebne okoliščine posameznika niso splošno znano dejstvo, ampak mora tožena stranka glede na vse okoliščine konkretnega primera vsakič posebej ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi, ki upravičujejo dodatno ugodnost. S takšnim postopanjem po mnenju sodišča tožena stranka ni kršila načela enakega obravnavanja. Zakon namreč niti primeroma ne določa situacij, ko se obsojencu dovoli odhod v tujino. S široko zakonsko dikcijo je pristojnemu organu dano upravičenje, da odloča po prostem preudarku, v takšnem primeru pa mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.
Po določbah 43. člena ZUP, ima pravico udeleževati se postopka poleg osebe, ki ima položaj stranke, tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. V obravnavanem primeru je treba skladno s stališčem, ki ga v odločbi zavzame Ustavno sodišče, pri presoji pravnega interesa upoštevati (tudi) razmerje tožnika do upravne stvari, ki je predmet konkretnega inšpekcijskega nadzora, ker inšpekcijski nadzor pri plačniku davka lahko vodi do ugotovitve dejstev, ki se nanašajo neposredno nanj kot davčnega zavezanca na način, da v davčnem pogledu poslabšujejo njegov položaj.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Tožnik ne more uspeti z ugovori o napačni spremembi statusa kmetije, katere del je obravnavano zemljišče, kot tudi ne, da je bilo zemljišče prodano pod ''pravo'' vrednostjo, saj predmet presoje v tem primeru ni vprašanje pravilnosti statusa oziroma spremembe statusa kmetije, kot tudi ne, ali je bilo zemljišče (ki je bilo predmet dražbe) prodano po realni vrednosti, temveč ''le'', ali je bila odločitev organa o odobritvi pravnega posla pravilna.
DDV - odbitek vstopnega DDV - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev pravil postopka
V konkretnem primeru je odločilno, ali je bila storitev tožniku opravljena. Kolikor je izpolnjen prvi pogoj, to je, da so bile storitve opravljene, pri čemer se je potrebno do tega izrecno opredeliti, je drugi pogoj, da ima davčni zavezanec ustrezen račun v smislu 82. člena ZDDV-1, o čemer se je treba opredeliti za vsak račun posebej. V primeru, da je račun popoln in da je šlo za uporabo blaga za namene tožnikovih obdavčljivih transakcij (tretji pogoj), pa je mogoče pravico do odbitka vstopnega DDV zavrniti le v primeru, če davčni organ na podlagi objektivnih okoliščin dokaže, da je tožnik kot naslovnik računa vedel ali bi moral vedeti, da so bile transakcije povezane z goljufijo izdajatelja računa oz. mora davčni organ izkazati takšne indice, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika.
ZZZiv člen 8, 8/2, 46a, 46a/1, 46a/1-4. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilni zahtevki - kršitev navzkrižne skladnosti - kontrola izpolnjevanja pogojev - predpisane zahteve ravnanja - dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Iz plačilnega naloga izhaja, da je žival kazala znake obolenja lokomotornega sistema ter imela vidne težave ob dostopanju do napajalnika zaradi otežene hoje in s stopanjem na dvignjen podest v smeri proti napajalniku z vodo. Navedeno kaže na to, da njena nastanitev v proizvodnem delu hleva glede na njeno zdravstveno stanje ni bila ustrezna.
ZZZiv člen 8, 8/2, 46a, 46a/1, 46a/1-4. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju člen 6.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilni zahtevki - kršitev navzkrižne skladnosti - kontrola izpolnjevanja pogojev - predpisane zahteve ravnanja - dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju
Ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje živali in njeno namestitev v času ogleda, niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je tožnik kršil zahtevo, „da na kmetijskem gospodarstvu nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom“.
Pravilnik o projektiranju cest člen 56. ZCes-1 člen 3, 66, 78.
oglaševanje v varovalnem pasu državne ceste - soglasje k postavitvi objektov za obveščanje - izdaja soglasja
Sporni objekti se nesporno nahajajo v varovalnem pasu ob državni cesti. Zato je pri odločanju v navedeni zadevi relevantna tudi določba 66. člena ZCes-1, ki se nanaša na gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov ter izvajanje kakršnihkoli del v varovalnem pasu ob državni cesti, ki je umeščena v isto poglavje ZCes-1 kot določba 78. člena. Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem direkcije. Direkcija izda soglasje, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza. Prepovedano je izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej.
ZG člen 17, 17/1. ZUP člen 9, 126, 144, 146, 214, 214/1.
gozd - gojenje in izkoriščanje gozdov - gojitvena in varstvena dela - načelo zaslišanja stranke - posebni ugotovitveni postopek - začetek postopka po uradni dolžnosti - obrazložitev odločbe
Iz podatkov upravnih spisov ni razvidno, da bi pred izdajo odločbe prvostopni organ tožnika seznanil z nameravano izdajo odločbe v vsakem posamičnem primeru in mu dal možnost izjave pred njeno izdajo, s čimer je kršil načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP oziroma 146. člena ZUP.
Organ bi tudi moral podlago za uvedbo postopkov po uradni dolžnosti v izpodbijanih odločbah obrazložiti v smislu uporabe 126. člena ZUP.
Tožnika za obravnavano tožbo nimata pravnega interesa, saj se njun položaj v konkretnem upravnem postopku ne bi spremenil (izboljšal), tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo in sklep o prekinitvi odpravilo, saj je upravni organ o zadevi odobritve pravnega posla že odločil.
Predpis, na katerega se sklicuje agencija v izpodbijani odločbi, ni (nikjer) uradno objavljen. Postopanje organa je tako v nasprotju z določbo 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, po kateri mora obrazložitev upravne odločbe med drugim obsegati navedbo določb predpisov, na katere se opira.
Tožnica je nasprotovala temu, da se mora projekt izvajati ob upoštevanju pogojev, določenih za ukrep 121. Agencija se do tega v izpodbijani odločbi ni ustrezno opredelila; konkretno bi namreč moralo biti pojasnjeno, zakaj je za ta projekt sploh določeno (obvezno) izpolnjevanje pogojev (tudi) po ukrepu 121. Da mora agencija tovrstne ugovore vsebinsko presoditi oziroma se do njih na primeren način opredeliti po vsebini, ker gre za ugovore, ki se nanašajo na vprašanje izpolnjevanja pogojev za izplačilo zahtevanih sredstev (oziroma v konkretnem primeru tudi za vračilo sredstev, ki so že bila izplačana), je to sodišče že zavzelo stališče.
davek na dediščine in darila - davčna oprostitev - status kmeta - predhodno vprašanje - dokazno breme
V predmetni zadevi gre za ponovni postopek po sodbi tega sodišča I U 48/2013-10, s katero je prvostopenjskemu organu naložilo rešitev vprašanja, ali je bila tožeča stranka v času nastanka davčne obveznosti kmet v smislu 24. člena takrat veljavnega ZKZ. Sodišče v tem postopku, drugače kot v prvem sojenju, ugotavlja, da navedeno vprašanje ni predhodno v smislu določbe 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje dokazanosti pogoja za dosego davčne oprostitve in ne za vprašanje, brez rešitve katerega odmera davčne obveznosti ne bi bila mogoča. Ker gre za dejstvo, ki ga kot podlago za davčno oprostitev navaja tožeča stranka, je breme dokazovanja na tožnici.
ZUP člen 243. ZDavP-2 člen 7, 7/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/7-2, 442/8, 444/10.
davčna izvršba - izbrisana družba - davčna obveznost izbrisane družbe - aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - kontradiktornost - načelo zaslišanja stranke
Tožniku kot davčnemu dolžniku za dolgove izbrisane družbe je bil prvi sklep o izvršbi izdan dne 26. 9. 2012. Tožnik se je zoper omenjeni sklep pritožil, prvostopni davčni organ pa je z uporabo 243. člena ZUP pritožbi tožnika sam delno ugodil ter mu izdal nov (izpodbijani) sklep za nižji dolgovani znesek. Z navedenim dejstvom se je udejanjila možnost novega dolžnika, da lahko o razlogih, s katerimi je nasprotoval prehodu obveznosti nanj, odloča davčni organ prve stopnje. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. Up 357/03, ni nujno, da bi bila kontradiktornost zagotovljena že pred izdajo odločbe. Vendar pa mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez zaslišanja nasprotne stranke, tej zagotovljena možnost, da se (naknadno) izjavi z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Slednjemu pa po mnenju sodišča ustreza uporaba instituta iz 243. člena ZUP, ki je bil v konkretnem primeru tudi uporabljen.
davčna izvršba - poroštvo - povezane osebe - prenos poslovanja brez statusnega preoblikovanja - izogibanje plačilu davka
Poroštvo je institut, ki ima s strani davčnega organa na davčnega zavezanca predvsem preventivni učinek. Poglavitni namen tega instituta je omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davkov z odsvojitvijo premoženja prenosom dejavnosti. Zakonodajalec poizkuša pri tem poudariti, da se v primeru, ko se obveznosti ne poravnavajo v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti iz 9. člena ZDavP-2, zoper davčnega zavezanca uvede postopek davčne izvršbe. Če torej pride do zlorabe namena pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti, je z institutom poroštva potrebno omejiti možnost davčnega zavezanca, da se izogne izterjavi davščin na način kot to predvideva 148. člen ZDavP-2.