pritožba - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe pri samem odločanju o zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe ni relevanten. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka, bi lahko tožeča stranka navedene okoliščine uveljavljala v okviru zahteve za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa bi jo morala vložiti hkrati s pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Ker tega ni storila, sedaj v tožbi teh okoliščin ne more več uspešno uveljavljati.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti - predloga stranke - pravna kvalifikacija predloga
Določba drugega odstavka 272. člena ZUP ni mogla predstavljati pravne podlage za odločanje o predlogu tožnikov, da organ pravnim naslednikom upravičenke kot lastnikom začasno, do pravnomočne odločitve v obnovljenem postopku, prepove razpolaganje z denacionaliziranimi nepremičninami. Vendar pa bi drugostopenjski organ moral presoditi, da gre pri predlogu tožnikov po vsebini za predlog za izdajo sklepa za zavarovanje izpolnitve obveznosti po 304. členu ZUP, čeprav ga tožnika pravno nista kvalificirala.
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške, se v tem postopku ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku.
ZZ člen 3, 3/1, 3/3, 4, 4/1, 4/2, 47, 47/2, 47/3. ZZDej člen 25, 76. Pravilnik o upravnem nadzoru v zdravstvu člen 2, 5, 7, 7/1, 10. ZPacP člen 5, 44, 46, 47, 48. ZUP člen 6, 9, 146, 214.
javni zavod - nadzor nad delovanjem bolnišnic - odprava nepravilnosti pri poslovanju - upravni nadzor - pacientove pravice - varstvo osebnih podatkov - načelo zaslišanja stranke - načelo zakonitosti
Varstvo osebnih podatkov in ureditev področja vlaganja zahtev za prvo obravnavo (tudi) spadata med področji nadzora toženke v obravnavanem primeru, saj med pacientove pravice po ZPacP (katerega izvajanje nedvomno nadzoruje toženka) sodita (med drugim) pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov ter pravica do obravnave kršitve pacientovih pravic (5. člen ZPacP). Pri tem tudi ni pomembno, da ti dve področji nista bili izrecno navedeni v nadaljevanju druge alineje v izreku sklepa o začetku upravnega nadzora, kjer je bilo v okviru predvidenega obsega nadzora navedeno področje spoštovanja pacientovih pravic, saj tudi ti pravici sodita med pacientove pravice po zakonu.
Poročilo o ugotovitvah opravljenega nadzora ni bilo posredovano tožniku pred izdajo odločbe, temveč mu je bilo posredovano skupaj z izpodbijano odločbo. Tožnik se torej nedvomno ni imel možnosti izjaviti o vseh ugotovitvah komisije, vključno s predlaganimi (in nato v odločbi izrečenimi) ukrepi. Odločba je torej obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka.
Za izrek vsakega posameznega ukrepa mora biti podana podlaga iz zakona oziroma podzakonskega predpisa. Sklicevanje na dokument, ki ni predpis, ne zadosti načelu zakonitosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastnina - možnost razpolaganja s premoženjem
Solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - obdobje treh mesecev pred vložitvijo prošnje
Po določbi prvega odstavka 20. člena ZSVarPre se pri ugotavljanju lastnega dohodka za samsko osebo upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Po presoji sodišča je tožena stranka svojo odločitev nepravilno oprla na določbo 41. člena ZBPP in posledično upoštevala nepravilno koledarsko obdobje za odločitev o izpolnjevanju finančnega pogoja za dodelitev BPP.
ZDoh-2 člen 45, 113, 113/5. ZDavP-2 člen 267, 267/6.
dohodnina - posebna davčna olajšava - olajšava za čezmejne delovne migrante - stroški za delo v tujini - rok za uveljavitev olajšave in stroškov - prekluzivni rok
Tožnik je uveljavljal stroške za delo v tujini in posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante šele v samoprijavi, kar pa je po preteku roka za predložitev napovedi. Ker je to storil prepozno, je zamudil rok, ki je materialni, prekluzivni in ga ni mogoče podaljševati. Zamuda tega roka ima za posledico izgubo pravice. Pravica do davčnih ugodnosti preneha s potekom roka za vložitev davčne napovedi za odmero dohodnine.
dohodnina - odmera dohodnine - ocena davčne osnove - obnova postopka odmere dohodnine - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi
Kot utemeljeno poudari tožnik, gre pri preizkusu za presojo kvalificiranosti (verjetno izkazanega) razloga za obnovo postopka in s tem za presojo, ali bi v predlogu navedena okoliščina, če bi obstajala in bila znana ter uporabljena v prejšnjem postopku, sploh lahko pripeljala do drugačne, v obravnavanem primeru odmerne odločbe. Kvalificiranost obnovitvenega razloga se ugotavlja glede na dejansko podlago, na kateri temelji odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka. Kolikor dejanska podlaga odločbe, brez izvedbe ugotovitvenega postopka preizkusa ne omogoča, nova dejstva in dokazi pa so glede na določbe materialnega zakona pravno relevantni, obnove postopka ni dopustno zavrniti.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina - potrebni stroški postopka - izrek odločbe - račun
Izrek izpodbijane odločbe, s katerim je tožena stranka odvetniku priznala stroške zastopanja v višini 545,38 EUR, ni skladen z 213. členom ZUP, ker ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del.
Toženka je odločitev o dodelitvi odvetnika v zadevi Pd 123/2015 sprejela ob znanih podatkih o sedežu odvetniške pisarne in krajevne pristojnosti sodišča in odvetnikovega zastopanja ni omejila samo na določna opravila. Ob upoštevanju tega podatka, da je torej odločila o dodelitvi BPP toženka, je po mnenju sodišča treba šteti, da je organ za BPP v tovrstnih primerih naročnik storitve, ki mu mora dodeljeni odvetnik na podlagi 16. člena OT (stranki oziroma naročniku) izstaviti specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, posebnost tega mandatnega razmerja pa bo vplivala tudi na odločitev o priglašenih stroških.
telekomunikacije - načelo nevtralnosti interneta - omejevanje internetnega prometa - zaščita konkurence v korist uporabnikov - regulativno načelo - cenovna diferenciacija - ničelno tarifiranje - zero rating
Ni podlage za razlago tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepoveduje tudi ekonomsko omejevanje internetnega prometa, v smislu različnega obračunavanja.
Toženka (v izpodbijani odločbi ugotovljenega) tožnikovega različnega cenovnega obračunavanja internetnega prometa neposredno ne identificira (več) z zakonskim dejanskim stanom (pač pa zgolj še posredno, namreč da gre pri tem za obravnavanje internetnega prometa pod neenakimi pogoji ter za količinsko omejevanje oziroma neomejevanje internetnega prometa). Implicitno pripisovanje drugačnega pomena relevantnim določbam ZEKom-1 šele v sodnem postopku (preko drugačnega vrednotenja tožnikovega ravnanja pri ponujanju aplikacije) pa za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe ne more biti pravno relevantno.
Ni podlage za razlago določb tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1 v pomenu, da prepovedujeta kakršnokoli razlikovanje med storitvami dostopa do interneta glede na uporabo storitve ali aplikacije tudi z ekonomsko komercialnega vidika, npr. tudi različno cenovno ovrednotenje, in v pomenu, kot ju je uporabila toženka v postopku za izdajo izpodbijane določbe.
ZDT-1 člen 118, 120, 121, 121/1. ZUP člen 63, 66, 67.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - predlog ministra - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Dokončni predlog, ki ga je podal minister, ni vloga v smislu prvega odstavka 63. člena ZUP, glede katere bi posledično veljale določbe 66. in 67. člena ZUP, ker ne gre pri njegovem oblikovanju za „samostojno“ uporabo tega zakona v drugih javnopravnih stvareh (4. člen ZUP), kot to razlaga tožena stranka. Oba predloga oziroma sporni dokončni predlog ministra je namreč samo procesni del (procesna predpostavka) celotnega postopka imenovanja vodje okrožnega državnega tožilstva. Minister ni stranka v postopku in se postopek imenovanja ne začne na njegovo zahtevo oziroma predlog, ker je razpisni postopek natančno določen v 118. členu ZDT-1. Tožena stranka tako ni imela pravne podlage, da je iz procesnih razlogov na podlagi 67. člena ZUP dokončni predlog ministra, zaradi zahtevane njegove nedopolnitve, zavrgla.
V predmetnem postopku je pravilno ugotovljeno, da je upravni organ o isti zadevi že odločil. Prav tako se pravna podlaga v zadevi ni spremenila, saj gre za davčno izvršbo v obeh primerih. Iz tožbenih trditev pa tudi ne izhaja, da bi tožnik navajal, da se je dejansko stanje v zadevi spremenilo.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - dokazovanje - dokazno breme
Po določbah petega odstavka 68. člena ZDavP-2 se v primeru, če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od razlike med vrednostjo premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila DDV z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico.
denacionalizacija - zmanjšana vrednost nepremičnine po podržavljenju - odškodnina - rok za vložitev zahteve za odškodnino - materialni prekluzivni rok
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja čas nastanka manjvrednosti vrnjene nepremičnine. Iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 266/2014 z dne 23. 3. 2016 izhaja, da je čas nastanka manjvrednosti nepremičnine po določbi 26. člen ZDen-B pravno relevantna okoliščina. V zvezi s stališčem, da je rok iz 26. člena ZDen-B (iztekel se je s 5. 1. 1999) materialni prekluzivni rok, tudi v primerih, ko do začetka veljavnosti novele še ni bilo odločeno s pravnomočno odločbo, Vrhovno sodišče v točki 17 citirane sodbe poudarja, da denacionalizacijskemu upravičencu ni mogoče naložiti, da zahtevek zaradi manjvrednosti vloži v trenutku, ko zanj še niso bili izpolnjeni vsebinski pogoji po določbi iz 26. člena ZDen. V primeru, ko je do manjvrednosti prišlo po poteku roka iz 26. člena ZDen-B in do izdaje odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo upravičencu vrnjena nepremičnina v naravi, je upravičenec, ki je zahtevo vložil do izdaje odločbe o denacionalizaciji, le-to vložil pravočasno.
vodno dovoljenje - neposredna raba vode - prenehanje koncesijske pogodbe po zakonu - veljavnost vodnega dovoljenja
Prenehanje odločbe o podelitvi koncesije in koncesijske pogodbe ni odvisno od volje koncesionarja ali koncendenta, ampak gre za zakonsko ureditev, kot izhaja iz prvega odstavka 25. člena ZV-1B. Glede na to, da mora ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZV-1B nadomestiti koncesijo z vodnim dovoljenjem najpozneje v 6 letih od uveljavitve tega zakona (11. 8. 2012), sodišče kot pravilno šteje tudi odločitev iz 5. in 6. točke izreka izpodbijane odločbe. V kolikor je namreč treba koncesije nadomestiti najpozneje v 6 letih, to pomeni, da po poteku tega obdobja, to se pravi po 11. 8. 2018, koncesijskih aktov ni več dovoljeno uporabljati, zato se s tem datumom raba vode lahko nadaljuje samo na podlagi izdanih vodnih dovoljenj.
ZUJIK člen 114, 114/1, 114/1-4, 117, 117/5. ZJAKRS člen 10, 10/1. Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS člen 4, 4/2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - plačilo tarife za izvajanje storitev Javne agencije za knjigo RS - pogoj za sodelovanje na javnem razpisu
Iz določb Javnega razpisa je zaključiti, da je kot splošni pogoj za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu določen plačan znesek tarife ob prijavi na razpis, v primeru neizpolnitve tega splošnega pogoja pa nastopi posledica, tj. izločitev oseb iz nadaljnje obravnave s sklepom o zavrženju. Pravočasnega plačila tarife po predmetnem javnem razpisu ni mogoče enačiti s plačilom takse v postopkih, ko gre le za procesno predpostavko za odločanje o vlogi stranke.
ZKZ člen 20, 20/4, 22, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/2.
odobritev pravnega posla - zahteva za odobritev pravnega posla - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - predkupni upravičenci - status kmeta
Tožnica utemeljeno ugovarja, da organ ni pravilno reševal predhodnega vprašanja, ali B.B. šteje za kmeta. Kot je navedel že organ druge stopnje v svoji odločbi z dne 10. 1. 2014, je treba v obravnavani zadevi, v kateri je B.B. sprejel ponudbo prodajalke 29. 12. 2012, pogoj doseganja pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (vrednost kmetijskih pridelkov na kmetiji, vključno s prihodki iz naslova ukrepov kmetijske politike in iz naslova državnih pomoči) glede na določbo drugega odstavka 24. člena ZKZ ugotavljati za gospodarsko leto 2011 ter mora dosegati najmanj 2/3 letne poprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v tem obdobju.
Vprašanje statusa kmeta bi moral organ reševati na podlagi druge alinee prvega odstavka 24. člena ZKZ, po kateri šteje za kmeta tudi družinski član fizične osebe (iz prve alinee), ki je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka, če (ta družinski član) opravlja kmetijsko dejavnost na kmetiji kot edino oziroma glavno dejavnost in je za to ustrezno usposobljena; kmetijska dejavnost se šteje za edino in glavno dejavnost v primerih iz tretjega odstavka 23. člena ZKZ, to je, če pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz te dejavnosti, pomenijo osebi poglavitni vir za preživljanje. Kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za status kmeta po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZKZ lastnik kmetijskih zemljišč na predmetnem kmetijskem gospodarstvu (to bi bil po podatkih spisa lahko C.C.), in pri tem pri ugotavljanju dohodkovnega pogoja upoštevati celoten dohodek kmetijskega gospodarstva.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - združitev postopkov
S svojo obrazložitvijo je tožena stranka presegla pravni standard očitne nerazumnosti tožnikovih prošenj za BPP, s tem pa tudi napačno presodila izpolnjevanje objektivnega pogoja za odobritev BPP po 24. členu ZBPP. Sledila je namreč ugotovitvam sodišč v že izpeljanih postopkih in izhajala iz njihovih ugotovitev. Zgolj dejstvo, da postopka ni razumno sprožiti iz razloga, ker se je v nekem drugem postopku izkazal za neutemeljenega, ne more predstavljati razumnega razloga za zavrnitev tožnikovih prošenj. Presoja, ki jo organ za BPP mora opraviti v smislu 24. člena ZBPP, ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se dodelitev BPP nanaša, pač pa se mora organ za BPP osredotočiti le na odločanje o izkazanosti pogojev za dodelitev BPP glede na tožnikovo prošnjo.