ZON člen 1, 2, 5, 7, 12, 26, 81. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah člen 7, 7a, 8. Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave člen 2.
varstvo živali - ohranjanje biotske raznovrstnosti - zavarovane živalske vrste - volk - odvzem iz okolja - predpogoji za uveljavljanje izjem
V obravnavnem primeru za gre izjemo od splošne prepovedi namernega ubitja volkov na celotnem naravnem območju razširjenosti vrste volk, zato jo je treba razlagati ozko, upoštevati pa je treba tudi načelo previdnosti, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.
Osnutek Pravilnika o spremembah povzema strokovno mnenje ZGS, iz katerega izhaja, da je podlaga za predlagan odstrel volkov 6. alineja 7. člena Uredbe. Iz razlogov, navedenih v osnutku Pravilnika o spremembah izhaja, da trije predpisani predpogoji pred sprejemom izpodbijanega dela Pravilnika v obravnavanem primeru niso izkazani.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu tega bremena ni zadostil s trditvami na osebnem razgovoru dne 9. 6. 2016, ki jih je podal ob navzočnosti svojega pooblaščenca, ki je ustrezno kvalificiran svetovalec za begunce.
Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo v zadevi, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja tako ne bi bila več mogoča, četudi bi v upravnem sporu uspel.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - pravna podlaga - zasebni sektor - videonadzor
Obdelave osebnih podatkov, torej situacije, ki jo ureja ZVOP-1, še ne predstavlja zgolj namestitev in uporaba video kamer, temveč šele sistematično shranjevanje slikovnih posnetkov oseb s teh kamer.
Za uporabo tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 mora biti prevlada zakonitih interesov zasebnega sektorja nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitna, torej spoznavna na prvi pogled, brez podrobnega oziroma poglobljenega tehtanja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožniku je bila nudena BPP v obliki treh ur pravnega svetovanja po odvetniku v zvezi z različnimi pravdnimi postopki, ki jih je tožnik sprožil. Tožniku je bila BPP nudena iz razloga, da se preizkusi uspešnost konkretnih zadev v zvezi s katerimi tožnik prosi za BPP. Iz poročila odvetnika izhaja, da tožnik v zadevah za katere prosi za BPP glede na dejansko stanje, subjektivne in objektivne okoliščine v navedenih zadevah nima možnosti za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Izpodbijana odločba temelji na pavšalni ugotovitvi, da je vlaganje zahteve za varstvo zakonitosti z uveljavljanjem kršitev kazenskega zakona, navedenih v dopisu z dne 18. 6. 2016, nerazumno in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pri tem toženka v obrazložitvi za takšno oceno ne navede nobenih konkretnih razlogov, ki bi se nanašali na tožnika, pač pa zgolj povzame tek postopka, citira zakonska določila in povzame vsebino tožnikove vloge. Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, pomembnih za odločitev, zaradi česar se je ne da preizkusiti, je zato utemeljen, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - molk organa prve in druge stopnje
Po podatkih upravnega spisa je prvostopenjski organ predmetno zahtevo z dne 5. 8. 2015 za posredovanje informacij o prijavah in vpogled v spis prejel 7. 8. 2015, pritožbo zaradi molka, ker ni odločil o tej zahtevi, pa 12. 10. 2015, torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na ponovno pritožbo ter zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne. To pomeni, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa izkazane.
Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Če naj se to ugotovi, pa mora stranski udeleženec podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Povedano drugače, glede na okoliščine konkretnega primera mora obrazložiti, v čem določena pravna norma poleg javnega ščiti tudi njegov konkretni zasebni interes. Tožnik navedb v tem smislu v upravnem sporu ni podal. Nasprotno, iz vsebine njegove tožbe izhaja, da jo vlaga zaradi varovanja javne koristi. Niti po prejemu odgovora investitorjev, ki sta izrecno opozorila na ta vidik, tožnik ni obrazložil, kateri svoj konkretni pravno varovani zasebni interes varuje s tožbo v upravnem sporu. Že iz tega razloga z njo ne more uspeti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - pravica graditi - dostopna pot - odmiki
Legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta, ne glede na to, da že stoji in da so nekateri deli zgrajeni legalno, veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte, torej tudi pogoj skladnosti projekta s prostorskim aktom ter pogoj izkazanosti pravice graditi tudi glede dostopne poti, ne glede na to, da ta dejansko že obstaja.
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je neglede na kategorizacijo z odlokom, brez ustreznega postopka pridobitve zemljišča za javno pot, kot ga predvideva zakon, zemljišče še vedno v zasebni lasti in ima lastnik v zvezi z njim še vedno vsa lastninska upravičenja.
Tožnica v izvršilnem postopku stroškov izvedenke ni priglasila. S svojim ravnanjem je tako preprečila nastop subrogacije v korist države. To pa pomeni, da je s tem sama postala zavezanka za vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči, in sicer do celotne višine izplačanih sredstev.
referendum - pobuda za razpis referenduma - referendumsko vprašanje - ljudska iniciativa - nejasna vloga
Glede na vsebino tožnikove pobude in tej priloženih obrazcev s podpisi volivcev, bi se pobuda lahko nanašala tudi na institut ljudske iniciative v smislu 48. člena ZLS, ne le na referendum; očitno pa je tudi, da vprašanje, ki naj bi bilo predmet referenduma, ni jasno izraženo, kot to zahteva zakon. Da je vprašanje in sploh vsebina pobude, ki jo je obravnaval župan, nejasna, nenazadnje potrjuje tudi sama toženka, že v obrazložitvi izpodbijanega akta in nato v upravnem sporu. Zato bi moral župan, preden je izdal izpodbijani akt, s pobudnikom razčistiti, uresničitev katere oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini se uveljavlja s pobudo ter ga pozvati, da v primeru referenduma jasno in skladno z zakonom in občinskim statutom opredeli vprašanje, o katerem naj bi se odločalo. Če gre (tudi) za ljudsko iniciativo, pa da natančno opredeli, izdaja ali razveljavitev katere odločitve iz pristojnosti katerega občinskega organa se zahteva.
ZUSZJ člen 2, 10. Pravilnik o disciplinski odgovornosti tolmačev člen 14.
slovenski znakovni jezik - tolmač - disciplinski postopek - izguba zaupanja - odvzem pravice opravljanja poklica
Tožeča stranka je izpolnila in vnovčila vavčerje uporabnika za delo, ki ga ni opravila oziroma za delo, ki ga je že zaračunala v okviru storitve po prvem odstavku 10. člena ZUSZJ. Opisano ravnanje ima za posledico izgubo zaupanja v nadaljnje delo tožeče stranke in tudi sicer škoduje ugledu tolmačev, saj odvrača gluhe osebe od koriščenja njihovih uslug zaradi strahu pred nepoštenim ravnanjem. Vse to pa so tudi po presoji sodišča okoliščine, ki pomenijo hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica
Zoper tožnika je obstajal veljavni izvršilni naslov, tožnik pa pred vložitvijo predloga za začetek postopka izvršbe svoje obveznosti ni poravnal. Zato predlagatelju izvršbe ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil nastale stroške postopka. Prav tako dejstvo, da je bil kasneje postopek izvršbe ustavljen zaradi umika predlagatelja, ker izvršba ni bila uspešna, ne pomeni, da je predlagatelj neupravičeno predlagal izvršbo. Uvedba izvršbe namreč ni odvisna od dejanskih možnosti za poplačilo obveznosti.
V ZUP je predvidena možnost oprostitve stroškov postopka (člen 122). Na podlagi navedene določbe lahko organ, ki vodi postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine.
Po presoji sodišča mora biti v vsakem primeru, brez izjem, ocena sodniške službe podana za vsak posamezni kriterij iz 1. odstavka 29. člena ZSS, prav tako pa tudi kot celota in sicer tako, da mora predstavljati celovito oceno. Po presoji sodišča iz obrazložitve ocen PSVS niti PSVSRS ni razvidna presoja glede zakonskih kriterijev iz 7., 8. in 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, česar pa tožena stranka ni ugotovila, ampak je v izpodbijani odločbi (vsaj) preuranjeno zaključila, da se je „PSVS v oceni opredelil prav do vseh kriterijev“. Zato so v povezavi s kriteriji iz 1. do 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS pristojni organi nepravilno uporabili materialno pravo in je ostalo posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji sodišča ni dopustno, da bi bila ocena iz 1. točke prvega odstavka 32. člena ZSS izdelana samo na podlagi negativne ugotovitve o posameznem izmed kriterijev iz 1. odstavka 29. člena ZSS, ne da bi to pristojni organi upoštevali v korelaciji s preostalimi zakonskimi kriteriji. Poleg same vsebine določbe 1. odstavka 29. člena ZSS takšna razlaga ocene sodniške službe izhaja tudi iz narave ocenjevanja sodniškega dela. Zato mora biti ocena sodniške službe celovita in mora skladno z 2. odstavkom 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - izbira prodajalca
Upoštevaje jezikovno razlago 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, je za presojo statusa predkupnih upravičencev ključno ugotoviti, ali zemljišči mejita. Da sporni zemljišči mejita (da se torej njune parcelne meje v delu neposredno stikajo), izhaja iz ortofoto posnetkov v upravnem spisu. Sprejemnika ponudbe pa sta v upravnem postopku na skicah, ki sta jih priložila, tudi jasno označila dostop do zemljišča.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko so vsi sprejemniki ponudbe po kriterijih za določitev predkupnega upravičenca iz prvega in drugega odstavka 23. člena ZKZ izenačeni in je torej namen instituta predkupne pravice dosežen (in ne gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države), pa je odločitev o tem, kateremu od sprejemnikov ponudbe bodo prodana kmetijska zemljišča, v celoti odvisna od volje prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ta lahko med predkupnimi upravičenci izbere kateregakoli, ki mu želi prodati kmetijska zemljišča. Nagib, ki ga je vodil pri izbiri kupca, pa za samo odobritev pravnega posla ni pravno pomemben.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za Republiko Hrvaško, ki je sprejela odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje, ni podana utemeljena domneva, da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in da je zato za obravnavo tožnikove prošnje odgovorna Republika Hrvaška.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik vstopil v Slovenijo iz Republike Hrvaške dne 20. 2. 2016 z vlakom, kar se sklada z njegovo izjavo ob podaji prošnje za mednarodno zaščito. Tožnik je torej nedvomno prečkal mejo Republike Hrvaške v februarju 2016. Zato v času poslane zahteve za sprejem Republiki Hrvaški, dne 21. 3. 2016, 12 mesečni rok od njegove nezakonitega vstopa v Republiko Hrvaško še ni potekel.
Sodišče zavrača kot utemeljene tožbene navedbe, da je tožnik zakonito prešel hrvaško mejo, ker je bil ob vstopu pospremljen s strani srbskih državnih organov in nato predan hrvaškim državnim organom, vse pod kontrolo na točno določenem mestu. Splošno znano dejstvo je, da je bil migracijski vlak na „migracijski balkanski poti“ vzpostavljen zaradi obvladovanja migracijske krize, zlasti zaradi ureditve namestitvenih razmer in zagotovitve osnovne oskrbe migrantov. Drži, da so določeni tujci tekom migracijskega toka vstopili v države zakonito, vendar ne v obravnavanem primeru.
Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo v zadevi, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja tako ne bi bila več mogoča, četudi bi v upravnem sporu uspel.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - prenehanje razlogov za pridržanje
Iz podatkov, pridobljenih v ponovnem postopku, sledi, da je bil tožnik dne 27. 5. 2016 pripeljan iz Centra za tujce v Postojni v Azilni dom v Ljubljano ter nastanjen na oddelek za samske moške. Tožena stranka je v sporočilu sodišču navedla še, da tožniku v Azilnem domu gibanje ni omejeno in da se je ukrep omejitve gibanja prenehal izvajati. Da se nahaja v Azilnem domu v Ljubljani in da mu gibanje oziroma prostost od 27. 5. in torej že več kot en mesec, ni več omejena, je potrdil tudi tožnik v svoji izpovedbi na naroku. To pa po presoji sodišča pomeni, da opisane okoliščine, (sedaj) znane v ponovljenem postopku, zlasti ukrepanje tožene stranke, iz katerega je mogoče zaključiti, da ne vidi razloga za tožnikovo pridržanje, ter tožnikovo zadržanje, pretehtajo okoliščine, iz katerih je bil ukrep izrečen ter da znatna nevarnost, da bi tožnik pobegnil in na ta način onemogočil izvedbo postopka predaje v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, ne obstoji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Po presoji sodišča v skladu z 9. alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP v zvezi s petim odstavkom 26. člena ZBPP, tožena stranka ni imela dejanske in pravne podlage za odobritev BPP tožniku. Ker se pri presoji za dodelitev BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, tudi po presoji sodišča tožnikova prošnja ne izpolnjuje vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovoi
Ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov, bi morala tožeča stranka uveljavljati v postopku izdaje plačilnega naloga, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bilo z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki jo je želel tožnik izpodbijati, materialno pravo pravilno ugotovljeno in da v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka in je tožena stranka pravilno ocenila, da le-ta temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.