osebni podatek - objava osebnih podatkov - stranka v postopku - stranski udeleženec
Inšpekcijski postopek, kot je obravnavani, ni namenjen izključno varstvu javnega interesa, temveč tudi varstvu ustavne pravice in varstvu osebnih podatkov. Ker je nosilec te pravice tožnik, se vprašanje zakonitosti obdelave njegovih osebnih podatkov neposredno nanaša na njegov pravni položaj, pri tem pa je mogoče morebitno ugotovljeno nezakonitost v inšpekcijskem postopku tudi odpraviti. To pomeni, da ima tožnik kot imetnik osebnih podatkov od postopka neposredno pravno korist oziroma je lahko v primeru ustavitve postopka v to korist poseženo. Tožnik bi torej moral biti udeležen v inšpekcijskem postopku oziroma je njegova izključitev iz tega postopka nezakonita.
dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS
Z določili prvega odstavka 37. člena ZTuj-2 je zakonodajalec toženi stranki podelil diskrecijsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, da lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi zaposlitve ali dela, vendar le, če kumulativno izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje in če hkrati ne obstajajo razlogi za zavrnitev iz 55. člena ZTuj-2.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - odvzem državljanstva
Ker je bilo tožniku že dne 11. 1. 1992, kar je pred začetkom veljavnosti Zakona o tujcih dne 26. 2. 1992, odvzeto državljanstvo s pravnomočno in javno objavljeno odločbo Ministrstva za notranje zadeve, in tožnik od tega datuma dalje ni bil več voden v registru stalnega prebivalstva, dne 26. 2. 1992 torej tudi ni bil izbrisan iz omenjenega registra, kar pomeni, da ne izpolnjuje enega od kumulativno določenih pogojev za priznanje statusa upravičenca do povrnitve škode po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
V obravnavanem primeru tožba kot nesporno že sama izpostavlja, da dne 26. 2. 1992 v register stalnega prebivalstva za tožnika ni bila vnesena odjava stalnega prebivališča, saj je tožniku že pred tem datumom prenehala prijava stalnega prebivališča v registru stalnega prebivalstva na podlagi pravnomočne odločbe Ministrstva za notranje zadeve o odvzemu državljanstva, iz česar jasno izhaja, da tožniku prijava stalnega prebivališča ni prenehala zaradi uveljavitve Zakona o tujcih, temveč zaradi odvzema državljanstva RS na podlagi določil Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS), upravna organa pa sta zato pravilno presodila, da tožnik po določbah ZPŠOIRSP ni upravičenec za povrnitev škode zaradi izbrisa.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Sodišče v postopku davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2 ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - tujerodne rastlinske vrste - prepoved naseljevanja
Naselitev tujerodnih rastlin je dopustna (omejena) le na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega ministrstva. Takšna ureditev pa tudi ni neskladna s pravno ureditvijo EU ter sodno prakso Sodišča EU, ki omogoča, da se lahko iz razlogov varovanja zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, omeji prosti pretok blaga. Kot opravičljivi razlog se priznava tudi varstvo okolja.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - izbris iz registra - skrajšani ugotovitveni postopek
Delodajalec mora vse pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na podatke, ki jih je pridobila po uradni dolžnosti; v takem primeru pa zaslišanje stranke, v skladu z določbo 144. člen ZUP, ni potrebno, saj zaslišanje tožnika na podatke, pridobljene iz uradnih evidenc, ne bi moglo vplivati.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje veljavnosti dovoljenja - načelo nevračanja
Glede na določbo drugega odstavka 51. člena ZTuj-2 je pristojni organ v postopku za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje vezan na podano mnenje policije o dovoljenosti oz. nedovoljenosti tujčeve odstranitve iz Republike Slovenije. In v primeru tožeče stranke je policijska uprava Maribor nesporno potrdila dovoljenost odstranitve tožeče stranke iz Republike Slovenije, kar potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa. Trditve policije temeljijo na poročilu Evropskega centra za manjšinska vprašanja Romov v jugoslovanskih državah naslednicah in Poročilu komisije EU o napredku držav zahodnega Balkana, ki ga je predstavil Informacijski center za azil in migracije. Zato je izpodbijana odločitev, da se iz tega razloga dovoljenje za začasno prebivanje ne podaljša, pravilna.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - Republika Nemčija
V obravnavanem primeru je bil postopek voden pravilno. Pravilno ter skladno z Uredbo št. 604/2013 je bilo odločeno, da je za sprejem tožnika in za obravnavanje njegove prošnje pristojna Nemčija, oziroma da Slovenija ni pristojna. Razlogov oziroma okoliščin, zaradi katerih bi Slovenija v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe prevzela pristojnost za obravnavo tožnikove prošnje, torej ni.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - načelo zaslišanja stranke
Vse morebitne nejasnosti bi lahko stranki razrešili še pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi tožena stranka tožeči stranki dala možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - pripadnost določeni družbeni skupini - krvno maščevanje - splošna verodostojnost prosilca - načelo otrokove največje koristi
Ocena (ne)verodostojnosti pride v poštev, kadar prosilec ne predloži nobenega dokaza, ali pa tudi, če predloži določen(e) dokaz(e) in je njegova prošnja vseeno precej neprepričljiva zaradi nekonsistentnih, malo verjetnih, protislovnih ali nezadostnih navedb. Ugotovitev splošne verodostojnosti mora biti vselej rezultat celovite presoje izjav in ravnanja prosilca pred in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite.
Zatrjevana dejanja preganjanja je treba ocenjevati v časovni perspektivi in za naprej. Za priznanje statusa begunca je bistveno, ali je podan utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti posebni družbeni skupini v prihodnosti, ob vrnitvi v izvorno državo.
Ne glede na to, da ni izpolnjena nobena izmed pravnih podlag grozeče resne škode ob morebitni vrnitvi na Kosovo, sodišče - upoštevajoč načelo varovanja otrokovih koristi - dodaja, da je v obravnavanem primeru bistveno, da se imajo tožniki kam vrniti na Kosovu. Če ima zavrnitev statusa subsidiarne zaščite za posledico zmanjšanje ravni uresničevanja določenih pravic do te mere, da gre za nečloveško ravnanje, je to lahko podlaga za podelitev subsidiarne zaščite samo pod pogojem, da je to zmanjšanje varstva odraz odgovornosti oziroma posledica dejavnikov, za katere morajo biti javni organi izvorne države neposredno ali posredno odgovorni.
mednarodna zaščita - ocena verodostojnosti prosilca - dokazni standard - prosilec iz Nigerije
Kar trije dejavniki pomembno znižujejo verjetnost, da so se dogodki res zgodili tako, kot jih opisuje tožnik, in sicer se tožnik ni kar najbolj potrudil utemeljiti svoje prošnje glede na naravo zatrjevanega razloga za preganjanje (1. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ); da ni podal nobenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti kakšnih dokazov ali indicev (2. alineja 3. odstavka 21. člena ZMZ) od sorodnikov, znancev ali prijateljev iz Nigerije, s čimer bi okrepil zelo šibko izpoved; da je bila njegov opis relevantnih dogodkov in vzrokov za zatrjevano preganjanje zelo pavšalen. Nobene od teh pomanjkljivosti, ki zadevajo tri dejavnike v zvezi s tretjim od kriterijev za oceno (ne)verodostojnosti, tožnik ni odpravil s pojasnili in navedbami v tožbi.
Dokazni standard v azilnih zadevah je nižji od dokaznega standarda t.i. ravnotežja med dvema različnima možnostima – torej nižji od 50 % in seveda še toliko bolj nižji od standarda, ki velja v kazenskem pravu (onkraj razumnega dvoma). Gre za standard razumne verjetnosti, da bi do preganjanja prišlo. Tak standard je v azilnih zadevah potreben, ker je posledica napačne ocene tveganja lahko smrt ali mučenje oziroma nečloveško ravnanje s prosilcem za mednarodno zaščito. Enak dokazni standard (»reasonable likelihood«) zagovarja UNHCR že 17 let.
Nekoliko bolj odprto vprašanje v praksi pa je, če je treba dokazni standard pod 50% verjetnostjo upoštevati tudi, ko gre zgolj za presojo verodostojnosti trditve o preteklem preganjanju. V obravnavanem sporu gre namreč najprej za ugotavljanje konkretnega historičnega dogodka, ki naj bi se po trditvah tožnika že zgodil, in šele potem tudi za oceno prihodnjega tveganja. V elementu preteklega preganjanja pa po mnenju Upravnega sodišča velja višji dokazni standard, in sicer morajo obstajati dovolj resni razlogi za dokazno oceno, da se je zatrjevani historični dogodek zgodil, tako da se stopnja verjetnosti oziroma dvoma približa 50%.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - znižanje plačil - načelo zaslišanja stranke
Listine priloženega spisa izkazujejo, da je tožena stranka 7. 5. 2015 in 11. 5. 2015 izvedla postopek kontrole na terenu, na podlagi katerega so bili ugotovljene nepravilnosti ter odločeno o neupravičenih stroških. Tožeča stranka je v tem postopku sodelovala, kar dokazuje spisu priložen zapisnik o kontroli na kraju samem, ki ga je predstavnik tožeče stranke (brez pripomb) podpisal. Na podlagi navedenega sodišče zavrača tožbeni ugovor, da pred izdajo izpodbijane odločbe tožeča stranka ni imela možnosti sodelovanja v postopku in da je šele iz izpodbijane odločbe izvedela, da so bile v postopku administrativne kontrole ugotovljene nepravilnosti.
DDV - prenehanje identifikacije za namene DDV - neoddajanje obračunov za DDV - opravljanje ekonomske dejavnosti - neizkazanost zakonskih razlogov
Po presoji sodišča so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zgolj razlog, da tožnik trenutno dosega nižjo vrednost dobav, ne more biti razlog za odvzem identifikacije za namene DDV. Tožnik pa se v postopku in tudi v tožbi sklicuje, da mu je zaradi odvzema identifikacijske številke za DDV oteženo poslovanje, posledica katerega pa je slabo finančno stanje. Zato tudi zaključek prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da tožnik v postopku ni izkazal, da neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost v smislu 5. člena ZDDV-1, s čemer naj bi bilo prav tako utemeljeno izrečeno prenehanje identifikacije za namene DDV, po presoji sodišča ni dovolj izkazan.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - obdavčljiva dejavnost - prodaja zemljišča - prenos lastninske pravice
Tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od računa, ki se nanaša na prodajo zemljišča. Pogodba ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila, zaradi česar pogoj za izročitev notarsko overjene pogodbe s strani prodajalca nepremičnine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, ni bil izpolnjen. Za potrebe presoje pravilne uporabe davčne zakonodaje mora biti prenos lastninske pravice opravljen tako, da zadosti pravno veljavnemu prenosu lastninske pravice po Stvarnopravnemu zakoniku. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini se zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - obvezno šolanje psa - nevaren pes
Inšpekcijski organ je v ponovljenem postopku po odločbi pritožbenega organa ponovno preučil zadevo in upošteval nova dejstva in okoliščine, ki so bila predložena v dokumentih pritožbe in upošteval razloge, zaradi katerih tožnik ni mogel upoštevati odločbe o šolanju psa z dne 26. 3. 2015. Upošteval je tudi zdravstveno stanje psa po 8. 10. 2014, ko je tožnik zaradi bolezni psa obiskal veterinarsko organizacijo, zaradi katere ni bilo mogoče opraviti njegovega šolanja.
dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - zahteva za vročitev dovoljenja - rok za vložitev zahteve - obnova postopka - stranka v postopku
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, katerega obnovo predlaga tožnik, je bilo izdano v postopku, na podlagi določbe 115. člena ZV-1. Ta določba ne predvideva vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve dovoljenja za raziskavo podzemnih voda, določa pa, da se to dovoljenje izda pod pogoji smiselne uporabe določb tega zakona, ki se nanašajo na vodno dovoljenje. Iz tega razloga je organ pravilno ugotovil, da tudi določbe, ki se nanašajo na izdajo vodnega dovoljenja, ne vsebujejo obveznosti vključitve tretjih oseb v postopek pridobitve vodnega dovoljenja.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi - samoprijava - zastaranje pravice do odmere davka
Instituta zastaranja kot ga ureja in določa ZDavP-2, ni mogoče obrazlagati z instituti, ki glede zastaranja veljajo v civilnopravnih razmerjih, ko zastarana terjatev preide v naturalno. V civilnopravnih razmerjih je položaj upnika kot enakopravnega udeleženca obligacijskega razmerja varovan mnogo močneje kot položaj upnika, to je države v davčnih razmerjih. Pri obligacijskih razmerjih si stojita nasproti udeleženca v prirejenem razmerju, pri davkih pa na eni strani oblast in na drugi posameznik. Ureditev po ZDavP-2 zasleduje cilje, da naj v primeru, če država v določenem času ni zmogla začeti in dokončati postopkov, ki jih je sama predpisala, preneha tudi njena pravica, da terja posameznika iz teh naslovov. Ne le s tem, da ga ne more več sodno preganjati, kot je to v primeru civilnopravnih razmerjih, ampak tudi s tem, da ga ne šteje več za svojega dolžnika in s tem tudi ne več kot davčnega zavezanca, ki ima do nje (sicer neizterljive), a vendarle neporavnane obveznosti.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 92-114. URS člen 69. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest člen 5-16.
razlastitev - pogoji za razlastitev - javna cesta - javna korist - pripravljalna dela - kategorizacija javne ceste
Če ni jasno, katera javna cesta oziroma pot je kategorizirana, potem tudi ni mogoče trditi, da (morebiti sporna) trasa izpolnjuje merila za kategorizacijo po Uredbi o merilih za kategorizacijo javnih cest. Če pa ta trditev ni izkazana, potem pa posledično to tudi pomeni, da ni mogoče trditi, da je obstoj javnega interesa za razlastitev dela nepremičnine, kjer poteka ta javna pot, podan. Če pa javni interes ni izkazan, razlastitev ni dopustna.
ZDavP člen 88. ZGD-1 člen 475. ZDoh-2 člen 94, 97, 102.
dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitevdelnic - napačna uporaba materialnega prava - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Pravilno in skladno s 102. členom ZDoh-2 je upoštevati kot datum odsvojitve delnic datum sklenitve družbene pogodbe. Družba se ustanovi že s sklenitvijo pogodbe in po katerih se stvarni vložki morajo v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register, izročeni pa morajo biti družbi tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga (475. člen ZGD-1). Delnice A. že s sklenitvijo družbene pogodbe več ne pripadajo tožniku, temveč pripadajo družbi in so s tem podani vsi elementi pravnega dejstva odsvojitve kapitala, ki se zahteva po določbah 102. oziroma 94. člena ZDoh-2. Čim pa se pravilno upošteva kot datum odsvojitve delnic A. datum sklenitve družbene pogodbe, ki je še v letu 2007, je upoštevaje izgube (in tudi dobička), dosežene z njihovo odsvojitvijo, pri odmeri davka v letu 2008 v očitnem nasprotju z 97. členom ZDoh-2, kot se to pravilno in skladno z zakonom ugotavlja v izpodbijani odločbi.
Prvo in vrhovno načelo v davčnih zadevah je načelo zakonitosti. Zato so lahko nekoliko drugače kot po ZUP opredeljeni posamezni instituti v ZDavP, med drugim tudi razlogi in pogoji za odločanje po nadzorstveni pravici, ki jih vsebuje 88. člen ZDavP-2. Tako je po ZDavP-2 zaradi kršitve materialnega zakona poleg razveljavitve odmerne odločbe možna tudi njena odprava ali sprememba, rok za odločanje je podaljšan z enega leta na pet let, ker pa gre za davčno obveznost, se ZDavP-2 drugače kot ZUP tu sklicuje le na kršitev zakona in ne podzakonskih predpisov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pravica do invalidnine - sprememba zakonske ureditve - presoja ustavnosti zakonske določbe
Ni sporno, da je bil na podlagi ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012, zavarovanec upravičen tudi do invalidnine zaradi telesne okvare zaradi nepoklicne bolezni in s tem do mesečne denarne dajatve, od 1. 1. 2013, ko je pričel veljati ZPIZ-2, pa ne več. Nakazuje se torej pravna praznina, ki po mnenju sodišča lahko pomeni neenakopravno obravnavanje subjektov brez utemeljenega in razumnega razloga. Zato je tudi po mnenju sodišča smiselno, da se omenjena zakonska določba pred Ustavnim sodiščem preizkusi. Pri tem je za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe v tej situaciji nepomembno, ali bo tak predlog za presojo ustavnosti omenjenega zakonskega določila podalo sodišče samo, ali ga bo uveljavljal tožnik po izčrpanju vseh pravnih sredstev. V vsakem primeru je zato pritožba smiselna in razumna.