ZIN člen 24, 24/3. Odlok o občinskih cestah člen 26, 27.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stranka v postopku - stranski udeleženec - pravni interes
V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZIN ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku le inšpekcijski zavezanec, medtem ko vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke. Inšpekcijski nadzor je namreč nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov in se izvršuje (po uradni dolžnosti) zaradi varstva javnega interesa in ne v zaščito interesov posameznikov.
Pretežna večina razlogov, iz katerih tožnik zahteva udeležbo v postopku, se nanaša na uveljavljanje zakonitosti cestne ureditve nasploh in s tem na varstvo javnega interesa. Medtem ko osebnega interesa oziroma osebnih koristi tožnik ne izpostavi in ne izkaže v zadostni meri. Zgolj dejstvo, da je uporabnik javnih cest in da je zato upravičen do doslednega spoštovanja zakonskih pogojev za posege v njihovo (splošno) rabo, ni dovolj. Ne pove in ne izkaže pa, v čem je (bil) prizadet kot posameznik in to neposredno, kot se zahteva po zakonu (ZUP). Predvsem pa iz njegovih navedb ne izhaja, v čem konkretno in predvsem neposredno je prizadet prav s strani inšpekcijskega zavezanca in zaradi njegovega ravnanja.
Drugi odstavek 12. člena ZBPP je v razmerju do 20. člena ZBPP specialna določba, ki organu za brezplačno pravno pomoč omogoča, da v primeru, kadar je prosilec na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa prejemnik denarne socialne pomoči, brez posebnega ugotavljanja njegovega finančnega položaja odloči o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Na ta način je v zvezi z finančnim (subjektivnim) pogojem za brezplačno pravno pomoč vzpostavljena pravna vezanost organa za brezplačno pravno pomoč na veljavno pravnomočno odločbo pristojnega organa o denarni socialni pomoči.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 17, 18. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - finančni pogoj
Iz določb ZUPJS izhaja, da se pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.
ZVDAGA člen 40, 75, 78. ZIN člen 18, 32. ZSOVA člen 55.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za kulturo in medije - arhivsko gradivo - izročitev gradiva arhivu
V konkretnem primeru je predmet nadzora izvajanje določbe 40. člena ZVDAGA, 55. člena ZSOVA in Uredbe o izločanju, ki je bila sprejeta na podlagi določbe 55. člena ZSOVA. Pri tem predstavlja ZVDAGA splošen zakon oz. lex generalis, ki ureja arhivsko in dokumentarno gradivo. Določba 55. člena ZSOVA pa glede arhivskega oz. dokumentarnega gradiva predstavlja specialno določbo oz. lex specialis. Določba 40. člena ZVDAGA definira javno arhivsko gradivo in njegovo izločanje (merila) ter določa roke za izročitev gradiva arhivu. Na podlagi 55. člena ZSOVA pa se mora gradivo iz arhiva nekdanje SDV izročiti Arhivu RS najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona (do 23. 4. 2000). Uredba o izročanju v 3. členu opredeljuje gradivo nekdanje SDV kot obstoječe operativno, dokumentarno in arhivsko gradivo, ki je v hrambi pri Slovensko obveščevalno-varnostni agenciji (Agencija). Le v primeru, če bi Komisija za izločanje in odbiranje gradiva nekdanje SDV iz 3. člena Uredbe o izročanju ugotovila, da gre pri predmetnih gradivih, označenih z A in B, navedenih v točki 3 izreka izpodbijane odločbe, za gradivo, ki ga je skladno Uredbo o izročanju potrebno predati Arhivu RS, bi bilo predmetno gradivo dejansko predano Arhivu RS. Določbe Uredbe o izročanju v povezavi s 55. členom ZSOVA predstavljajo specialnejše določbe oz. lex specialis glede na določbe Uredbe o upravnem poslovanju o hranjenju predmetnega gradiva v stalni zbirki Agencije (135. člen). Posledično se v takšnem primeru predmetni gradivi A in B, skladno z načelom celovitosti arhivskega gradiva nekdanje SDV, vložita h gradivu, h kateremu izvorno pripadata.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - lastništvo živali
V obravnavani zadevi tožnica sama navaja, da sta s sestro, ki je na podlagi odločbe z dne 15. 1. 2016 zavezanka kot lastnica psov, lastništvo psov spremenili 2. 4. 2016, kar pa je po izdaji izpodbijanega sklepa in izdaji drugostopne odločbe v obravnavani zadevi ter tudi po vročitvi drugostopne odločbe z dne 24. 3. 2016, in česar sodišče v smislu ugovora nepravilne uporabe materialnega prava oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z upravičeno osebo za vložitev pritožbe, torej pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa, s katerim je bila pritožba tožnice zavržena, ne more upoštevati. Sprememba lastnika psa se upošteva od spremembe v registru, ne pa za nazaj.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - občinska kategorizirana cesta - poseg v zelenico občinske ceste - dovoljenje za oglaševanje na javnem mestu - lastništvo nepremičnin
Po podatkih Zemljiške knjige je lastnica obeh spornih zemljišč, na katerih stojijo zadevni objekti, tožena stranka. Podatki Zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. Kar je vpisano v zemljiško knjigo, velja. Kar torej ni vpisano ne velja oziroma ne obstaja. Inšpekcijski organ se je skladno z načelom zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 glede vprašanja lastništva zemljišč, na katerih stojijo sporni objekti, utemeljeno zanesel na podatke Zemljiške knjige ter obenem utemeljeno ni upošteval trditev tožeče stranke, da je lastnica zemljišč oziroma da pogoje za vpis izpolnjuje. Na podlagi ugotovljenega zemljiškoknjižnega (in s tem dejanskega) stanja je potem inšpekcijski organ pravilno uporabil določbe Odloka kot materialnopravno podlago za odločitev. Po Odloku je namreč določena prepoved oglaševanja brez dovoljenja za oglaševanje, ki se izda v skladu s pogoji iz Odloka. Dovoljenja za oglaševanje, ki je predpisano z Odlokom, pa tožeča stranka nesporno nima in ga tudi med postopkom inšpiciranja ni uspela pridobiti. To pa pomeni, da za uporabo zemljišč za oglaševanje tožeča stranka ni imela pogojev in da ji je bilo zato pravilno naloženo, da postavljene objekte odstrani.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - posojilna pogodba - ocena davčne osnove
Skladno s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 je zavezanec tisti, ki dokazuje, da je davčna osnova nižja, kar, ne glede predpisano dobo hrambe dokumentacije, velja tudi glede starejših dogodkov, ki vplivajo na ugotovljeno stanje premoženja na začetku inšpiciranega obdobja. Gre torej za pravila o dokazovanju, s katerimi v načela pravne države ni poseženo. Davčni organ pa je v skladu z ZDavP-2 pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Zato lahko zahteva in preverja vse podatke, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo, fizične osebe pa morajo na zahtevo davčnega organa dati podatke in dokumentacijo, s katero razpolagajo, če imajo ti podatki ali dokumentacija vpliv na njihovo davčno obveznost.
začasna odredba - imenovanje direktorja javne agencije - težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi
Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiva. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka in to kljub morebitni ugotovitvi, da je bil ta nezakonit oziroma, da je bila izbira nezakonita. S tem bi bilo varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire neučinkovito, to pa pomeni, da bi tožniku brez zadržanja izpodbijane odločbe že iz tega razloga lahko nastala težko popravljiva škoda.
Pri odločanju je sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevalo tudi prizadetost javne koristi. Po mnenju sodišča bo prizadetost javne koristi z zadržanjem postopka imenovanja direktorja manjša od opisane težko popravljive škode, ki se zatrjuje v zahtevi. Iz spisov, oziroma odgovora na zahtevo tožene stranke, ne sledi, da bi bilo zaradi zadržanja imenovanja delo agencije oteženo ali celo onemogočeno.
Četrti tožnik bi moral zahtevek glede upravičenca/ev določno oblikovati, torej poimenovati, kdo so upravičenci in v kakšnem razmerju je on kot vlagatelj do morebitno poimenovanih upravičencev ter izkazati svoje pravno nasledstvo do njih.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - prednostni upravičenec - kmet - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
Na ustni obravnavi je tožnica predlagala vrsto dokaznih predlogov, ki jih prvostopenjski organ ni izvedel, vse v zvezi s spornim statusom kmeta B.B. Vendar nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi nepravilne presoje drugostopenjski organ ni dopolnil ter se do s strani tožnice ponujenih dokazov, s katerimi je tožnica izpodbijala pravilnost ugotovitve o statusu kmeta B.B., tudi ni opredelil.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zahtevek stranke - verjetni izgled za uspeh
V zvezi z obliko in obsegom uveljavljanja oziroma dodelitve BPP sodišče opozarja na določbe 26. do 28. člena ZBPP, iz katerih izhaja, da organ za BPP v tem pogledu ni absolutno vezan na prošnjo, ampak ima na voljo široko polje lastne presoje, pa tudi ustrezne instrumente, da prepreči nesorazmerne stroške BPP, ne da bi BPP prosilcu v celoti odklonil. Zato se pri zavrnitvi dodelitve BPP ne more prvenstveno sklicevati na razloge, ki v bistvu pomenijo, da prosilec ni uveljavljal ustrezne oblike oziroma obsega BPP, sploh kadar je prošnjo vložila prava neuka oseba.
Neutemeljena je navedba tožnika, da se je status zaščitene kmetije spremenil nezakonito. V postopku je bil organ dolžan upoštevati uradne podatke. Da je kmetija zaščitena, je tako pravilno ugotavljal z vpogledom v zemljiško knjigo; pri tem je tudi pravilno ugotovil, da zaznambe o tem, da bi bila kmetija zaščitena, pri predmetnih nepremičninah ni.
Za odločanje o odobritvi pravnega posla po tretjem odstavku 19. člena ZKZ vprašanje razpolaganja drugega solastnika s svojim solastniškim deležem ni relevantna okoliščina (tudi sicer pa po tretjem odstavku 66. člena Stvarnopravnega zakonika solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov).
Sporno je, ali je s sklepom o ustavitvi izvršbe z dne 4. 6. 2004 v celoti prenehala obveznost zavezanca tudi iz naslova zakonskih zamudnih obresti od te glavnice za čas od 22. 8. 1995 do 29. 7. 1999, kar posledično pomeni, da se ta obveznost ne more pobotati z zahtevkom vrnitve zarubljenih sredstev. Po presoji sodišča navedena obveznost tožeče stranke še vedno obstaja, ker so bile v sklepih o prisilni izterjavi z dne 7. 7. 1999 (trije sklepi z istim izrekom izdani na tri različne bančne ustanove, zato je prišlo do preplačila), v izreku zajete obračunane zamudne obresti od glavnice le do 22. 8. 1995, kar je bilo že večkrat pojasnjeno. Iz obrazložitve sklepa pa izhaja, da je dolžnik dolžan plačati tudi zamudne obresti obračunane od 22. 8. 1995 do dneva plačila glavnice, to je do 29. 7. 1999.
evidentiranje urejene meje - evidentiranje meje na podlagi sodne odločbe - obvestilo - strinjanje s predlagano mejo
Postopek evidentiranja urejene meje se je začel sicer z zahtevo tožnikov o izdaji potrdila o urejeni meji, nadaljeval pa se je na podlagi odločbe pritožbenega organa z dne 14. 6. 2012, kot zahteva za izdajo odločbe o evidentiranju urejene meje po 40. členu ZEN. Ta določa, da če geodetska uprava ugotovi, da elaborat ureditve meje izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 35. člena tega zakona (preizkus zahteve in odločanje) in ni zahtevana dopolnitev elaborata ter da so se mejne obravnave udeležili vsi lastniki in s predlagano mejo soglašajo, po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločba o evidentiranju urejene meje. Iz listin upravnega spisa izhaja, da so bili vsi postopki izvedeni po navedenih zakonskih določbah in sta se oba tožnika z mejnimi točkami strinjala.
inšpekcijski postopek - ukrep gozdarskega inšpektorja - gozd - namenska raba zemljišča - rudarska dela
Iz listin upravnega spisa izhaja med strankama nesporen podatek, da v prostorskih aktih sporna zemljišča niso opredeljena kot zemljišča za izkoriščanje mineralne snovi, ampak kot gozdna zemljišča. Da ta podatek ni sporen, dokazuje med drugim tudi tožnikova izjava dana na zapisnik 6. 7. 2015, v kateri je navedel, da je že predlagal spremembe prostorskega plana in da občinski prostorski načrt še ni bil potrjen. Ob tem nespornem podatku, je bil utemeljeno izrečen ukrep iz prvega odstavka 139. člena ZRud-1-UPB3, to je prepoved izvajanja nezakonitih rudarskih del.
ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/2, 146, 146/2, 179, 179/2, 190. ZPNačrt člen 79, 79/6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - za odločanje relevanten predpis - površina stavbnega zemljišča
Prvostopenjski organ mora v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Glede na drugi odstavek 179. člena ZUreP-1 je bila uporaba občinskih odlokov, ki so bili sprejeti na podlagi ZSZ oziroma na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih, podaljšana do 20. 7. 2007.
Neposrednega odgovora na vprašanje, kje je meja med rekonstrukcijo in novogradnjo, besedilo ZGO-1 ne daje, zato je treba ta odgovor poiskati v vsaki zadevi posebej.
ZDT-1 člen 105, 105/2, 117, 119, 120. Poslovnik državnotožilskega sveta člen 14, 16.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - mnenje ministra - odločanje z večino glasov - exeptio ilegalis
Poslovnik, ki ga je tožena stranka sprejela na seji dne 14. 5. 2016 (v času trajanja postopka imenovanja), v 14. členu določa strožji kriterij (dvotretinjsko večino vseh članov) o imenovanju ali razrešitvi vodje okrožnih državnih tožilcev in njihovih namestnikov, kot je to določeno v ZDT-1. Poslovnik kot podzakonski predpis je v tem delu v nasprotju z ZDT-1 in se pri presoji pravilnosti odločitve glede glasovanja vseh članov tožene stranke, upošteva določba prvega stavka drugega odstavka 105. člena ZDT-1 (exceptio illegalis), ki določa pri drugih odločitvah večino glasov vseh članov. To pomeni, da bi bila zakonito sprejeta odločitev o imenovanju enega izmed kandidatov za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v A., če bi zanj glasovalo pet članov tožene stranke od, na seji prisotnih osmih članov (celotna sestava ima sicer devet članov). Kot izhaja iz zapisnika 61. seje tožene stranke z dne 14. 9. 2016, nobeden od kandidatov ni prejel potrebnih pet glasov, zato je pravilna odločitev tožene stranke, da na razpisano prosto delovno mesto vodje okrožnega državnega tožilstva ne imenuje nobenega od kandidatov.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - porabljena sredstva - prekoračitev dovoljene porabe
Iz ugotovitev tožene stranke, ki temeljijo na obrazloženem izračunu vseh zahtevanih in tudi odobrenih ter izplačanih sredstev, izhaja zaključek, da tožeča stranka razlike v znesku 3.927,52 EUR na podlagi sedmega odstavka 102. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, v letih 2011-2013 ni upoštevala kot porabljena sredstva in s tem dovoljeno porabo prekoračila za navedeni znesek.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je pred premestitvijo na drugo delovno mesto delo opravljal v uradniškem nazivu XIII. stopnje: kriminalist specialist I. Z izpodbijano odločbo je bil imenovan v drug uradniški naziv: policist I, ki je iste stopnje kot naziv, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. Kot pojasnjujeta upravna organa, je razlog za imenovanje tožnika v drugi naziv premestitev na drugo delovno mesto, v katerem se dela po Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji opravljajo v nazivu policist I. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevaje sistemizacijo konkretnega delovnega mesta.