dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice - povprečenje
Ni spora o tem, da je tožnica v letu 2012 prejela dohodek iz naslova prenosa premoženjske pravice ter njegova višina. Spora tudi ni o tem, da se dohodek nanaša na več preteklih davčnih obdobij. Vendar samo to dejstvo še ne omogoča povprečenja, ki se zahteva s tožbo in pred tem v pritožbi. Navedene davčne ugodnosti so namreč deležni le posebej našteti dohodki, med katerimi pa ni dohodka, ki ga je prejela tožnica. Pri določbi 120. člena ZDoh-2 za davčno ugodnost in s tem za področje urejanja, na katerem ima zakonodajalec kar najširšo možnost proste presoje. Obenem pa ni mogoče mimo dejstva, da gre v tožničinem primeru za drugačno vrsto dohodka od tistih, ki jih vključuje 120. člena ZDoh-2.
Tožnik meni, da bi se odstotek poškodovanosti, glede na določbo drugega odstavka 27. člena ZUOPŽ, moral ugotavljati na ravni posamezne parcele, s čemer pa se sodišče ob upoštevanju, da gre po določbah ZUOPŽ za nujne interventne ukrepe, ki zaradi in kljub obsežnosti naravne nesreče terjajo poenostavljen in hiter postopek, ne strinja. Sodišče zato tožbenih navedb, ki se nanašajo na dejansko škodo na posameznih parcelah, ni presojalo. Glede na določbo drugega odstavka 27. člena ZUOPŽ se lahko prizna znižanje katastrskega dohodka za odstotek poškodovanosti le za škodo, ocenjeno nad 50 odstotkov desetletnega mogočega posega, kar pomeni, da zakon ne omogoča znižanja katastrskega dohodka za nižji odstotek poškodovanosti.
neposredna plačila v kmetijstvu - dodelitev plačilnih pravic - kontrola površin - zapisnik - zapisnik o kontrolnem pregledu - pripombe na zapisnik
Glede na podane ugotovitve navzkrižne kontrole tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je pred vložitvijo zbirne vloge za leto 2007 po prijavi površin uskladil tudi GERK-e in da kontrola površin, opravljena 4. 9. 2006, kot tudi kontrola, opravljena v letu 2009, ni pokazala neskladja med prijavljenimi in upravičenimi površinami.
Zapisnik obsega ugotovitve o petih GERK-ih, in sicer so na devetih straneh za vsak GERK podrobno navedeni vsi posamezni izločeni deli s površinami in ugotovljeno rabo, ki ne ustreza prijavljeni rabi, v primeru treh GERK-ov pa so dodani tudi grafični prikazi izločenih površin. Tako voden zapisnik je po presoji sodišča omogočal podajo konkretnih pripomb v zvezi s posameznim GERK-om oziroma delom zapisnika. Vendar v zvezi z nobenim GERK-om tožnik ni podal konkretnih pripomb, pač pa so vse pripombe splošne ter ne omogočajo vsebinske obravnave in presoje. Takih pripomb zato ni mogoče šteti kot pripomb v smislu določbe prvega odstavka 80. člena ZUP.
ZDoh-2 člen 51, 51/4. ZDavP-2 člen 303. ZGD-1 člen 667-673.
podjetniška dejavnost - prenehanje opravljanja dejavnosti - preoblikovanje v gospodarsko družbo - posebna davčna obravnava - prenos poslovnega premoženja
Ob upoštevanju veljavne davčne zakonodaje in zakonodaje, ki ureja statusno preoblikovanje gospodarskih subjektov (ZGD-1), je davčno ugodnost v obliki davčne nevtralnosti potrebno priznati tistim odvetnikom - zasebnikom, ki izpolnjujejo za takšno obravnavo zakonsko predpisane pogoje iz 303. člena ZDavP-2 in pogoje iz točk 2 a) do 2 d) četrtega odstavka 51. člena ZDoh-2 in ki so se statusno preoblikovali (ob smiselni uporabi določb ZGD-1 glede statusnega preoblikovanja podjetnika v povezavi z določbami ZOdv) s prenosom poslovnega premoženja (podjetja) na novo odvetniško družbo (d.o.o.).
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pooblaščenec - postulacijska sposobnost - prokurist družbe
Tožbo z dne 22. 7. 2016 je vložila prokuristka, ki ne izpolnjuje zakonskih pogojev za pooblaščenca v upravnem sporu, navedene pomanjkljivosti pa tožnica po pozivu sodišča ni odpravila, zato je treba tožbo zavreči ob analogni uporabi tretjega odstavka 88. člena ZPP.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013 v letih 2010–2013 člen 79, 79/4. Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) člen 71. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30.
neposredna plačila v kmetijstvu - upravičeni stroški - po izdaji odločbe o pravici do sredstev nastali stroški - namerna podaja napačne prijave - zavrnitev izplačila v celoti - predhodno odločanje Sodišča EU - razlaga prava EU
Sodišče EU je v sodbi C-111/15 odločilo, da je člen 71 Uredbe 1698/2005/ES treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi /.../, po kateri so upravičeni le izdatki, ki so nastali po izdaji odločbe o pravici do sredstev. Sodišče EU je presodilo, da Republika Slovenija s tako ureditvijo (iz sodbe je razvidno, da je upoštevana ureditev v četrtem odstavku 79. člena Uredbe PRP) ni presegla diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi Uredbe 1698/2005/ES. Glede na navedeno sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbeno navedbo, da so na nacionalni ravni določena (strožja) pravila o upravičenosti izdatkov izvotlila namen Uredbe 1698/2005/ES, ki je v unifikaciji ureditve.
Kot začetek stroška se po četrtem odstavku 79. člena Uredbe PRP poleg naročila storitve logično šteje tudi opravljanje storitve na račun morebitnih dodeljenih sredstev; če je bila naložba uveljavljana za sofinanciranje vključno s stroški navedenih del, gre v tem delu za neupravičene stroške in za uveljavljanje izplačila stroškov v nasprotju z določbo četrtega odstavka 79. člena Uredbe PRP in 3. točko VI. poglavja javnega razpisa. Dogovor tožnice z izvajalcem del glede pričetka del in stroškov za dela, izvedena pred izdajo odločbe o pravici do sredstev, pa je za obravnavano zadevo pravno irelevanten ter je stvar zgolj njunega medsebojnega razmerja.
Po 76b. členu ZDDV-1, s katerim je v naš pravni red uvedena solidarna odgovornost za plačilo DDV, je vsak davčni zavezanec identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Iz ugotovitev finančnega organa izhaja, da je tožnik uveljavljal vstopni DDV po računih družbe A. d.o.o., po katerih pa navedena družba ni v celoti plačala izstopnega DDV, in da je v trenutku izdaje izpodbijane odločbe obstajal njen dolg do proračuna v višini, kot je predmet tega spora. Zoper navedeno družbo je bil začet stečajni postopek, v katerem je bila priznana terjatev finančnega organa do stečajnega dolžnika A. d.o.o. - v stečaju. Vendar slednje po presoji sodišča ne pomeni, da je terjatev do primarnega dolžnika tudi poplačana in da zato finančni organ nima pooblastila uporabiti institut solidarne odgovornosti, kot meni tožnik.
tožba v upravnem sporu - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je 30 dni od vročitve odločbe in je v obravnavanem primeru potekel dne 19. 6. 2015. Iz tožbe oziroma sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 22. 6. 2015, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa številka 18, 19.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - dvakratno plačilo - uporaba Odvetniške tarife - gospodarski spor
Odvetnik, ki je izvajal pravno pomoč, ima pravico do ustreznega plačila za opravljeno delo in do povračila v zvezi s tem nastalih stroškov. Niti iz šestega odstavka 30. člena ZBPP, niti iz kakšne druge zakonske določbe, pa ne izhaja pravica odvetnika, da bi za isto iz naslova BPP opravljeno storitev plačilo prejel dvakrat. To bi bilo v očitnem nasprotju z zakonom.
Glede sklicevanja odvetnice, da je treba uporabiti za gospodarske spore predpisano (naj)višjo vrednost po OT, sodišče pripominja, da v razlogih izpodbijanega sklepa ni utemeljeno, da bi se postopek, za katerega je bila upravičenki dodeljena BPP, vodil po specialnih pravilih za gospodarski spor, obenem pa je bila za opravljanje storitev BPP le-ta upravičenki izrecno dodeljena za pravdni postopek. Ob takšnih razlogih podlage za odmero nagrade po tarifi za gospodarske spore ni.
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bilo zdravljenje tožnice zaključeno 14. 5. 2001, tako da je, ob upoštevanju določbe 386. člena ZOR oziroma sedaj 352. člena OZ, odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastarala v maju leta 2006. Sodišče zaradi tega sledi utemeljitvi tožene stranke, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev BPP v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZDavP-2 člen 70, 131. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 82. ZVOP-1 člen 30, 31.
davčna preiskava - vpogled v spis - seznanitev z osebnimi podatki - zavrnitev posredovanja podatkov
V predpostovkovni fazi se še ni odločalo o pravicah, obveznostih in pravnih koristih tožnika s področja upravnega prava (upravna zadeva po 2. členu ZUP) in se torej tudi niso vzpostavili dokumenti upravne zadeve v smislu 82. člena ZUP, ki lahko nastanejo šele po začetku upravnega postopka. Tak upravni spis, oziroma dokumenti upravne zadeve, v času davčne preiskave v navedeni obliki torej sploh niso obstajali in kot taki niso bili vodeni, zato tožnik pred začetkom davčnega postopka ni dobil pravice do vpogleda v zahtevane dokumente na podlagi ZUP, ne kot stranka, ne kot tretja oseba ob izkazanem pravnem interesu.
Ker je DURS zahtevo za vpogled v listine, ki se nanašajo na osebne podatke tožnika, zavrnil, je tožnik vložil pritožbo, v kateri se sklicuje na kršitev pravic iz 30. člena ZVOP-1. V obravnavani zadevi gre za pritožbo posameznika iz 3. alinee prvega odstavka 2. člena ZVOP-1. Tožena stranka bi zato morala pritožbo v delu, ki se nanaša na kršitev ZVOP-1, odstopiti v pristojno poslovanje Informacijskemu pooblaščencu. Zoper odločitev Informacijskega pooblaščenca je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Iz upravnega spisa pa ne izhaja, da bi bila pritožba le-temu odstopljena v reševanje.
Zakonodajalec je v 1. alinei drugega odstavka 31. člena ZVKD-1 udejanjil pozitivno obveznost, ki mu ga nalagata 5. in 73. člen URS. Opredelil je ravnovesje med lastninsko svobodo in javnim interesom, ki izhaja iz gospodarske, socialne in ekonomske funkcije lastnine na način, da je določil, da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje raziskava in odstranitev registrirane nepremične dediščine, izda le, če se ugotovi, da dotrajanosti ali poškodovanosti dediščine ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi. Ugovor tožnika, da objekta ni mogoče obnoviti za potrebe sodobnega načina bivanja, kot si ga želi tožnik, pa ob upoštevanju sodne prakse tega sodišča za odločitev v zadevi ni relevantno.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek
Glede na dejstvo pravnomočnosti sklepa o izvršbi, nespornega obstoja uveljavljenih terjatev, to je pravnomočnosti pravnega naslova ter pravne ureditve in narave izvršilnega postopka, tožnica v izvršilni zadevi, za katero zaproša za BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja, vsebinsko gledano nima verjetnih izgledov za uspeh, oziroma je njen zahtevek za pravno zastopanje v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, oziroma je njeno pričakovanje očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Kakor je bilo tožnici že pojasnjeno, je glede na ugotovljeno dejansko stanje na njej sedaj obveza, da plača dolg, ki je opredeljen s pravnomočno izvršljivo sodbo ter potrjen s pravnomočnim sklepom o izvršbi, da se s tem učinkovito izogne nadaljnjim izvršbam.
ZBPP člen 40. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Odvetniška tarifa številka 18.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - uporaba Odvetniške tarife - vrednost spornega predmeta - vrsta spora - obrazložitev odločbe
Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnega spisa ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, za kakšno vrsto spora je tožena stranka pri odmeri stroškov odvetnici štela obravnavano zadevo niti iz kakšnih razlogov in niti ne na kakšni pravni podlagi. To pomeni, da zaradi pomanjkljive obrazložitve odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka.
V obravnavanem primeru gre za izjemo od sicer splošnega pravila 48. člena ZBPP, po katerem mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki v postopku uspe in pridobi določeno premoženje, povrniti razliko med stroški, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka, oziroma je bil od nje izterjan. Ker je bila v obravnavanem primeru brezplačna pravna pomoč tožnici odobrena kot zakoniti zastopnici mladoletnega sina v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine in ker je umaknila predlog za izvršbo iz razloga, ker je bil dolg poravnan, to pomeni, da ni dolžna povrniti stroškov postopka.
Terjatev tožene stranke, da od upravičenca do brezplačne pravne pomoči terja povrnitev izplačanega zneska, ko so za to izpolnjeni pogoji, je po svoji naravi kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da za njegovo uveljavitev velja splošni zastaralni rok po 346. členu OZ, torej petletni zastaralni rok, ki pa je v obravnavanem primeru že potekel.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba - zastaranje
V zadevi ni sporno, da je tožnica dne 22. 4. 2011 vrnila ključe neprofitnega stanovanja, tega dne pa je bilo stanovanje tudi izpraznjeno. Sodišče soglaša s toženo stranko, da tožnica ni predložila nobenega dokaza, ki bi kazal, da je občina po tej izselitvi opravljala še kakršnakoli druga dejanja glede izselitve tožnice ter zato sledi njeni utemeljitvi, da tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh tako, da bi bilo razumno začeti postopek, saj je njen odškodninski zahtevek zastaral. Po že oblikovani sodni praksi je v primerih, ko prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ki je zastaran, treba šteti, da prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglaševanje - dovoljenje za oglaševanje
Če je bila tožniku zaračunana taksa, ne da bi mu bila pred tem izdana odločba, je to pomenilo kvečjemu, da je bila taksa zaračunana v nasprotju z odlokom, ne pa nekakšne tihe oziroma konkludentne izdaje dovoljenja, saj odlok za pridobitev dovoljenja oziroma njegovo izdajo predpisuje več pogojev in poseben postopek.
ukrep inšpektorja za okolje - poplavno območje - vodno soglasje - nasutje
Med strankama ni sporno, da se večina obravnavanega nasutja nahaja znotraj 15 metrskega pasu od meje vodnega zemljišča (brega) Ljubljanice, ki v skladu s prvim odstavkom 4. člena Pravilnika o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami prvega reda, ki jim pripadajo, ter drugim odstavkom 14. člena ZV-1, pomeni priobalno zemljišče te reke. Tožnik tej ugotovitvi toženke ne ugovarja, prav tako tudi ne ugotovitvi, da leži predmetno zemljišče na poplavnem območju. Obravnavano nasutje torej pomeni poseg iz 150. člena ZV-1, za katerega bi tožnik moral pridobiti vodno soglasje, med strankama pa ni spora, da tega ni storil.
ZV-1 člen 124, 124/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 18.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - tehnične zmožnosti rabe vode - dejanska raba vode
Prvi stavek prvega odstavka 124. člena povračilo izrecno veže na obseg vodne pravice, torej upravne odločbe, s katero je stranki dovoljena raba vode, in ne na dejansko rabo vode.
gozd - poseg v gozd - soglasje za poseg v gozd - soglasje za gradnjo - postavitev čebelnjaka
Postavitev čebelnjaka bo zaradi dejavnosti, ki ji je namenjen, v vsakem primeru opazno povečala navzočnost človeka v sicer nenaseljeni gozdni krajini (kar nenazadnje izhaja celo iz tožbenih navedb), na to navzočnost pa bo vezana tudi vsaj občasna uporaba motornih vozil in to izven urejenih cest. Ker se ob vsem tem z obravnavanim objektom bistveno povečuje gostota takih objektov v gozdnati krajini, se s tem spreminja značaj sicer nenaseljenega gozda, kar pomeni bistven vpliv na življenjski prostor medveda in s tem na funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti.