ZEN člen 28, 28/2, 39, 39/1, 39/4. ZZZDR člen 107, 107/2.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Iz upravnega spisa je razvidno, da je bilo vabilo na mejno obravnavo poslano tožniku in tožnici osebno, čeprav je bila takrat še mladoletna. Ker pa je bilo vabilo poslano (tudi) tožniku, ki je oče tožnice, in se je ta mejne obravnave udeležil, po presoji sodišča ob upoštevanju določb 107. člena ZZZDR očitana kršitev pravil postopka v tej zadevi ni podana.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pravilno je stališče prvostopenjskega organa, da je pri odločanju dolžan uporabiti ustrezen materialni predpis, kar je v konkretnem primeru ob odločanju veljavni ZKZ-C.
DDV - molk organa druge stopnje - odločanje o pritožbi
Tožena stranka zatrjuje, da glede na vrstni red reševanja in na zapletenost zadeve o pritožbi še ni odločila, vendar ne glede na število pritožbenih zadev, bi po presoji sodišča morala pritožbo tožeče stranke po vložitvi njene nove zahteve obravnavati kot prednostno.
Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ od vložnika zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, vlogo pa organ zavrže, če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi. Organ za BPP ne navaja, v katerem delu je tožnikova vloga nepopolna, oz. ne navaja, katerega pogoja za dodelitev BPP ne more ugotavljati zaradi pomanjkljivosti vloge. Zato v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP.
davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - odlog izvršitve odmerne odločbe
V zadevi je sporen (po)tek petletnega relativnega zastaralnega roka pravice do izterjave iz drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, in sicer so sporni pravni učinki odloga izvršitve odmerne odločbe na tek (relativnega) zastaralnega roka pravice do izterjave. Glede določb ZDavP-2 o zastaranju nasploh in še posebej tistih o teku zastaralnih rokov sodišče ugotavlja, da so same po sebi dovolj jasne in jih je kot takšne mogoče uporabiti. In če se jih uporabi, kot so zapisane, je mogoče zaključiti le, da zakon zadržanja teka zastaralnega roka za primer odloga davčne obveznosti ne določa, da v tej zvezi tudi ne napotuje na druge predpise in da torej zastaralni rok pravice do prisilne izterjave davčnih obveznosti teče tudi v času, ko je izvrševanje odločbe odloženo. Analogna uporaba instituta zadržanja zastaranja iz drugih zakonov oziroma z drugih pravnih področij brez izrecnega zakonskega pooblastila po presoji sodišča ni možna. To izhaja iz načela zakonitosti v davčnih zadevah (4. člen ZDavP-2), pa tudi iz stališč pravne teorije.
Tožniki imajo prav, da je izrek tisti sestavni del odločbe, ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv. V izreku izpodbijane odločbe bi moralo biti navedeno podržavljeno premoženje, za katero je denacionalizacija zavrnjena oziroma na katero se nanaša odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo. Ni mogoče šteti, da je nepopolnost izreka zaradi njegove nedoločnosti sanirana s tem, ko je zahtevek glede nepremičnin naveden v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - dokazovanje
Davčni zavezanec mora, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo za davek od dobička iz kapitala, dokazati, da gre za tako vrsto stroška, da mu je strošek dejansko nastal in da ga je plačal zavezanec. Uveljavljani stroški investicij in vzdrževanja se praviloma dokazujejo z računi, ki izkazujejo, da jih je plačal zavezanec.
ZDPN-2 člen 8, 8/3. ZUP člen 260, 260-1. ZMNV člen 11, 24, 25.
davek na promet nepremičnin - obnova postopka - obnova postopka odmere davka na promet nepremičnin - nova dejstva in novi dokazi - obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine
Tožeča stranka predlaga obnovo postopka odmere davka na promet nepremičnin zaradi obvestila o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, torej dokazila, ki ne izkazuje relevantne (končne) posplošene tržne vrednosti nepremičnine, ki je podlaga za ugotavljanje davčne osnove po določbi tretjega odstavka 8. člena ZDPN-2. Tožena stranka zato pravilno ugotavlja, da predloženo obvestilo ne predstavlja takšnega novega dejstva oziroma dokaza, ki je lahko razlog za obnovo postopka v smislu določb ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - lastniški delež v gospodarski družbi
Dejansko neposlovanje gospodarske družbe, njen negativni zadnji poslovni izid in tek postopka za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije dokler gospodarska družba iz sodnega registra ni izbrisana, niso okoliščine, ki bi lahko vplivale na tožnikovo zavezo o navedbi podatka o svojem lastniškem deležu v izjavi o premoženjskem stanju. Iz določb ZBPP namreč ne izhaja, da je stvar presoje prosilca, kaj se šteje v premoženje, ki je s podatki v izjavi o premoženjskem stanju podlaga za ugotavljanje njegovega premoženjskega stanja. Kar pomeni, da mora v pisni izjavi navesti vse podatke o premoženju, ki jih obrazec zahteva, glede na stvarna dejstva, ter da odstop od navedbe stvarnih dejstev šteje za navedbo neresničnih podatkov, ki ima za posledico sankcijo, ki jo določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Ugotavljanje, katero v izjavi navedeno premoženje ter v kakšni vrednosti bo podlaga za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca, pa je predmet (šele) ugotovitvenega postopka, ki ga organ na podlagi določbe 14. člena ZBPP vodi v skladu z relevantnimi določbami Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in na podlagi tega zakona sprejetega Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
ZSRT člen 19, 20, 21. ZLS člen 67. Odlok o turistični taksi Občine Bohinj člen 4, 5, 6, 26.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa
Ker je podana izvirna pristojnost občine za odločanje o odmeri turistične takse, tožbeni ugovor, da župan ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper odmerno odločbo, ni utemeljen.
Položaj zavezanca za plačilo (pavšalne) turistične takse po presoji sodišča ni v nasprotju z zakonom (ZSRT) in Ustavo.
ZKGZ člen 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 22, 22/2, 23, 23/1, 23/1-1. ZKZ člen 7. ZUKD člen 11. Uredba o podrobnejših merilih za presojo ali je obdelovalec ravnal kot dober gospodar člen 3. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 3, 3/1, 3/1-1.
Organ prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnih predpisov določil tožniku zbornični prispevek za leto 2010 v znesku 22,36 EUR ter se je v svoji odločbi pravilno skliceval na zakonsko domnevo, da so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, po kateri za odmero zborničnega prispevka zadostuje lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun.
Procesna napaka, da tožena stranka s tožnikom ni opravila osebnega razgovora, ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, kajti tožnik je imel možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, pa tudi v tožbi ne argumentira, kako je lahko dejstvo, da ni bil zaslišan na osebnem razgovoru, vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnika je ob podaji prošnje zastopal pooblaščenec iz PIC. Poleg tega dejanske okoliščine primera, kot jih je navedel tožnik, v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, oziroma če že ni „na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje“, pa je to jasno po razumnem premisleku in pravni razlagi določb o pogojih za priznanje statusa begunca in subsidiarne zaščite.
tujec - nedovoljen vstop v RS - nezakonito prebivanje v RS - odločba o vrnitvi - družinski član državljana RS
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala odločbo o vrnitvi, saj je ugotovila, da je v RS vstopil izven mejnega prehoda in da v RS prebiva nezakonito. Na navedeno pa ne more vplivati dejstvo, da gre za družinskega člana slovenskega državljana, saj v zadevi ni bilo odločeno o zavrnitvi tujca, ki želi vstopiti v RS, niti o vizumu in niti o dovoljenju za prebivanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo priklopnega vozila - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči nesporno ni navedel, da je lastnik priklopnega vozila, zato je tožena stranka skladno z določbo petega odstavka 20. člena ZBPP njegovo prošnjo zavrnila in odločila, da naslednjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Navedenega pa ne more spremeniti (morebitna) neznatna vrednost priklopnega vozila, saj gre v tem primeru za sankcijo zoper tistega prosilca, ki v prošnji ne navede resničnih, točnih in popolnih podatkov.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - - pravica do izjave v obnovljenem postopku - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Organ, ki v denacionalizacijskem postopku, obnovljenem po 9. točki 260. člena ZUP, ni izvedel nobenega dejanja in tako tožničini pravni prednici ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe kot zavezanka izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, zlasti pa o ovirah za vračanje v naravi, je zagrešil v tožbi očitano absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZDavP-2 člen 102. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 41, 42, 43.
odlog plačila davka - hujša gospodarska škoda - plačilna nezmožnost - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov - vpliv davčnega zavezanca na nastanek plačilne nezmožnosti oziroma na izgubo sposobnosti pridobivanja dohodka - gospodarska kriza
Tožeča stranka je bila z gospodarsko recesijo seznanjena, saj gre za pravno osebo, ki (so)deluje na trgu, in torej ne gre za osebo brez kakršnegakoli poslovnega znanja. Glede na navedeno bi se novim pogojem poslovanja na trgu lahko prilagodila. Zato ni mogoče zaključiti, da je plačilna nezmožnost oziroma upad prometa pri tožeči stranki in s tem povezana nesposobnost pridobivanja prihodkov zgolj posledica objektivnih razlogov, na katerih tožeča stranka ni imela nobenega vpliva.
CZS člen 37, 37/1, 92, 92/1, 92/2, 96, 96/2, 203, 203/1, 203/3, 203/3-1, 213. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 366, 366/2, 406, 406/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ki so prisilne narave.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - odločanje po uradni dolžnosti - odločanje po prostem preudarku - zavrženje zahteve stranke
Davčni organ lahko davčno izvršbo po uradni dolžnosti zadrži do odločitve o pritožbi, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi. Iz določbe četrtega odstavka 157. člena ZDavP-2 izhaja, da gre pri tem za diskrecijsko odločanje davčnega organa in za odločanje po uradni dolžnosti. Odlog sicer lahko predlaga tudi stranka, vendar organ ni vezan na predlog, ampak ima ta le naravo pobude.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izročitev tožnika drugi državi - zavrženje tožbe
Tožnika sta ob vložitvi tožbe sicer izkazovala pravni interes za vodenje tega spora, vendar je zaradi dejstva, da se ne nahajata več na območju Republike Slovenije in sta bila že izročena izvorni državi (Republiki Hrvaški), ta pravni interes po vložitvi tožbe prenehal. Njun pravni položaj se kljub morebitni ugoditvi tožbi namreč ne more več spremeniti.