davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davka - odlog izvršitve odmerne odločbe
V zadevi je sporen (po)tek petletnega relativnega zastaralnega roka pravice do izterjave iz drugega odstavka 125. člena ZDavP-2, in sicer so sporni pravni učinki odloga izvršitve odmerne odločbe na tek (relativnega) zastaralnega roka pravice do izterjave. Glede določb ZDavP-2 o zastaranju nasploh in še posebej tistih o teku zastaralnih rokov sodišče ugotavlja, da so same po sebi dovolj jasne in jih je kot takšne mogoče uporabiti. In če se jih uporabi, kot so zapisane, je mogoče zaključiti le, da zakon zadržanja teka zastaralnega roka za primer odloga davčne obveznosti ne določa, da v tej zvezi tudi ne napotuje na druge predpise in da torej zastaralni rok pravice do prisilne izterjave davčnih obveznosti teče tudi v času, ko je izvrševanje odločbe odloženo. Analogna uporaba instituta zadržanja zastaranja iz drugih zakonov oziroma z drugih pravnih področij brez izrecnega zakonskega pooblastila po presoji sodišča ni možna. To izhaja iz načela zakonitosti v davčnih zadevah (4. člen ZDavP-2), pa tudi iz stališč pravne teorije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - lastniški delež v gospodarski družbi
Dejansko neposlovanje gospodarske družbe, njen negativni zadnji poslovni izid in tek postopka za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije dokler gospodarska družba iz sodnega registra ni izbrisana, niso okoliščine, ki bi lahko vplivale na tožnikovo zavezo o navedbi podatka o svojem lastniškem deležu v izjavi o premoženjskem stanju. Iz določb ZBPP namreč ne izhaja, da je stvar presoje prosilca, kaj se šteje v premoženje, ki je s podatki v izjavi o premoženjskem stanju podlaga za ugotavljanje njegovega premoženjskega stanja. Kar pomeni, da mora v pisni izjavi navesti vse podatke o premoženju, ki jih obrazec zahteva, glede na stvarna dejstva, ter da odstop od navedbe stvarnih dejstev šteje za navedbo neresničnih podatkov, ki ima za posledico sankcijo, ki jo določa peti odstavek 20. člena ZBPP. Ugotavljanje, katero v izjavi navedeno premoženje ter v kakšni vrednosti bo podlaga za ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca, pa je predmet (šele) ugotovitvenega postopka, ki ga organ na podlagi določbe 14. člena ZBPP vodi v skladu z relevantnimi določbami Zakona o socialnovarstvenih prejemkih in na podlagi tega zakona sprejetega Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora organ od vložnika zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, vlogo pa organ zavrže, če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi. Organ za BPP ne navaja, v katerem delu je tožnikova vloga nepopolna, oz. ne navaja, katerega pogoja za dodelitev BPP ne more ugotavljati zaradi pomanjkljivosti vloge. Zato v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge po drugem odstavku 67. člena ZUP.
ZSRT člen 19, 20, 21. ZLS člen 67. Odlok o turistični taksi Občine Bohinj člen 4, 5, 6, 26.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa
Ker je podana izvirna pristojnost občine za odločanje o odmeri turistične takse, tožbeni ugovor, da župan ni pristojen za odločanje o pritožbi zoper odmerno odločbo, ni utemeljen.
Položaj zavezanca za plačilo (pavšalne) turistične takse po presoji sodišča ni v nasprotju z zakonom (ZSRT) in Ustavo.
Sporazum med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčenju v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 15, 15/1, 15/2. ZDoh-2 člen 5, 6.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - v tujini plačani davek - dvojno obdavčenje - izključna pristojnost za obdavčitev
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil tožnik v letu 2009 zaposlen pri družbi A. iz Slovenije, ki je slovenski rezident; da je delo opravljal v Sloveniji, občasno pa je bil poslan na izobraževanje v Nemčijo, kjer ni bil prisoten več kot 183 dni v davčnem letu; ter da je vsa izplačila v zvezi z delom tožniku opravila družba A. Ob upoštevanju navedenega je utemeljeno zaključek, da mednarodnega elementa ni in da zato do uporabe določb Sporazuma o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in s tem do upoštevanja odbitka davka, ki ga je tožnik plačal v Nemčiji, sploh ne pride.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - upravni spor - tožbena novota
Prvostopenjski organ je izhajal iz ugotovitve, da je obveznost tožnika do davčnega dolžnika po računu dospela v plačilo 8. 10. 2010. Tožnik v ugovoru z navedbo, da je davčni dolžnik predlog za izvršbo umaknil, ni izkazal razlogov, da davčnemu dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo, kot to določa 174. člen ZDavP-2. Ker s tem ni niti smiselno uveljavljal niti izkazal ugovora, da davčnemu dolžniku zneska ne dolguje (več), tožbeni ugovor, da je zoper izdani račun ugovarjal in da zato dolg ne obstoji, predstavlja tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - dokazovanje
Davčni zavezanec mora, če želi uveljaviti stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo za davek od dobička iz kapitala, dokazati, da gre za tako vrsto stroška, da mu je strošek dejansko nastal in da ga je plačal zavezanec. Uveljavljani stroški investicij in vzdrževanja se praviloma dokazujejo z računi, ki izkazujejo, da jih je plačal zavezanec.
kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - pogoji za odobritev - darilna pogodba - sprememba predpisa - uporaba pravnega predpisa
Pravilno je stališče prvostopenjskega organa, da je pri odločanju dolžan uporabiti ustrezen materialni predpis, kar je v konkretnem primeru ob odločanju veljavni ZKZ-C.
ZBPP člen 13, 14, 23, 23/1, 23/3, 23/3-1. ZSVarPre člen 12, 20.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski člani prosilca
Organ za BPP je tožnico pravilno štel kot samsko osebo. Po prvi alineji tretjega odstavka 23. člena ZBPP se v družino po tem zakonu ne šteje zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino. Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožničina navedba, da ločitev še ni pravnomočna, saj to ni pogoj glede prvo alinejo tretjega odstavka 23. člena ZBPP.
Tožniki imajo prav, da je izrek tisti sestavni del odločbe, ki edini postane dokončen, pravnomočen in izvršljiv. V izreku izpodbijane odločbe bi moralo biti navedeno podržavljeno premoženje, za katero je denacionalizacija zavrnjena oziroma na katero se nanaša odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo. Ni mogoče šteti, da je nepopolnost izreka zaradi njegove nedoločnosti sanirana s tem, ko je zahtevek glede nepremičnin naveden v obrazložitvi izpodbijane odločbe.
Procesna napaka, da tožena stranka s tožnikom ni opravila osebnega razgovora, ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, kajti tožnik je imel možnost, da se pred izdajo odločbe izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, pa tudi v tožbi ne argumentira, kako je lahko dejstvo, da ni bil zaslišan na osebnem razgovoru, vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve. Tožnika je ob podaji prošnje zastopal pooblaščenec iz PIC. Poleg tega dejanske okoliščine primera, kot jih je navedel tožnik, v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja, oziroma če že ni „na prvi pogled jasno, da v konkretnem primeru ne more iti za preganjanje“, pa je to jasno po razumnem premisleku in pravni razlagi določb o pogojih za priznanje statusa begunca in subsidiarne zaščite.
ZKGZ člen 8, 8/1, 9, 9/1, 9/1-1, 22, 22/2, 23, 23/1, 23/1-1. ZKZ člen 7. ZUKD člen 11. Uredba o podrobnejših merilih za presojo ali je obdelovalec ravnal kot dober gospodar člen 3. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 3, 3/1, 3/1-1.
Organ prve stopnje je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in ob pravilni uporabi materialnih predpisov določil tožniku zbornični prispevek za leto 2010 v znesku 22,36 EUR ter se je v svoji odločbi pravilno skliceval na zakonsko domnevo, da so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost, po kateri za odmero zborničnega prispevka zadostuje lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastništvo priklopnega vozila - prepoved vlaganja novih prošenj
Tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči nesporno ni navedel, da je lastnik priklopnega vozila, zato je tožena stranka skladno z določbo petega odstavka 20. člena ZBPP njegovo prošnjo zavrnila in odločila, da naslednjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Navedenega pa ne more spremeniti (morebitna) neznatna vrednost priklopnega vozila, saj gre v tem primeru za sankcijo zoper tistega prosilca, ki v prošnji ne navede resničnih, točnih in popolnih podatkov.
denacionalizacija - obnova denacionalizacijskega postopka - - pravica do izjave v obnovljenem postopku - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Organ, ki v denacionalizacijskem postopku, obnovljenem po 9. točki 260. člena ZUP, ni izvedel nobenega dejanja in tako tožničini pravni prednici ni dal možnosti, da se pred izdajo odločbe kot zavezanka izjavi o pravno odločilnih dejstvih in dokazih, zlasti pa o ovirah za vračanje v naravi, je zagrešil v tožbi očitano absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
tujec - nedovoljen vstop v RS - nezakonito prebivanje v RS - odločba o vrnitvi - družinski član državljana RS
Tožena stranka je tožniku utemeljeno izdala odločbo o vrnitvi, saj je ugotovila, da je v RS vstopil izven mejnega prehoda in da v RS prebiva nezakonito. Na navedeno pa ne more vplivati dejstvo, da gre za družinskega člana slovenskega državljana, saj v zadevi ni bilo odločeno o zavrnitvi tujca, ki želi vstopiti v RS, niti o vizumu in niti o dovoljenju za prebivanje.
CZS člen 37, 37/1, 92, 92/1, 92/2, 96, 96/2, 203, 203/1, 203/3, 203/3-1, 213. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 366, 366/2, 406, 406/2.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik kot prevoznik (solidarno) odgovoren za carinski dolg. Prejel je namreč tranzitno deklaracijo, v kateri je bilo navedeno, kam mora blago dostaviti, vendar je to, namesto k namembnemu carinskemu uradu v Avstrijo, odpeljal na razkladanje v Italijo. Pri tem so brezpredmetni njegovi ugovori, da je ravnal po navodilih naročnika, saj ga ta ne morejo ekskulpirati njegove odgovornosti, ki mu je kot prevozniku naložena po carinskih predpisih, ki so prisilne narave.
ZDavP-2 člen 102. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 40, 41, 42, 43.
odlog plačila davka - hujša gospodarska škoda - plačilna nezmožnost - izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov - vpliv davčnega zavezanca na nastanek plačilne nezmožnosti oziroma na izgubo sposobnosti pridobivanja dohodka - gospodarska kriza
Tožeča stranka je bila z gospodarsko recesijo seznanjena, saj gre za pravno osebo, ki (so)deluje na trgu, in torej ne gre za osebo brez kakršnegakoli poslovnega znanja. Glede na navedeno bi se novim pogojem poslovanja na trgu lahko prilagodila. Zato ni mogoče zaključiti, da je plačilna nezmožnost oziroma upad prometa pri tožeči stranki in s tem povezana nesposobnost pridobivanja prihodkov zgolj posledica objektivnih razlogov, na katerih tožeča stranka ni imela nobenega vpliva.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - poseg v zasebno lastnino - upravni spor - ničnost upravnega akta
Odstranitev objekta je po 152. členu obvezen inšpekcijski ukrep pri nelegalni gradnji. Z ZGO-1 torej ni določena le prepoved nelegalne gradnje, tj. gradnje brez gradbenega dovoljenja, temveč tudi obvezen ukrep njene odstranitve. Izpodbijani sklep ima torej podlago v pravnomočnem inšpekcijskem ukrepu, zato je neutemeljen tožbeni očitek o njegovi nezakonitosti in o kršitvi pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
Sodišče sicer lahko upravni akt izreče za ničnega po uradni dolžnosti, vendar pa tako odločitev lahko sprejme le, če je tožba, s katero se akt izpodbija, vložena v roku, ki ga določa zakon.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - izročitev tožnika drugi državi - zavrženje tožbe
Tožnika sta ob vložitvi tožbe sicer izkazovala pravni interes za vodenje tega spora, vendar je zaradi dejstva, da se ne nahajata več na območju Republike Slovenije in sta bila že izročena izvorni državi (Republiki Hrvaški), ta pravni interes po vložitvi tožbe prenehal. Njun pravni položaj se kljub morebitni ugoditvi tožbi namreč ne more več spremeniti.