davčna izvršba - izterjava RTV prispevka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik v tožbenih ugovorih ne prereka dejstva, da je odločba o odmeri obveznosti plačila RTV prispevka postala izvršljiva dne 15. 5. 2010, zato sodišče nima pravne podlage za upoštevanje tožbenih navedb, ki se vsebinsko nanašajo na samo obveznost plačila prispevka za programe RTV (da so prispevki že plačani s strani najemodajalca in da je obveznost zastarala) in ne na sam sklep o davčni izvršbi (npr. obstoj, izvršljivost in izpolnitev obveznosti določene v odločbi, ki se izvršuje).
Sodišče je vpogledalo v podatke informacijskega sistema eZK in na podlagi zgodovinskega izpiska iz zemljiške knjige ugotovilo, da tožnik ni (so)lastnik sporne nepremičnine. Navedeni podatek tako utemeljuje tožnikov ugovor, da je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi napačnega podatka o lastništvu nepremičnine, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek.
ZDavP-2 člen 31, 74. SRS (2006) standard 20, 21, 22, 23, 24.
davek od dohodkov pravnih oseb - obveznost uporabe SRS - pravila skrbnega računovodenja - trgovanje z delnicami - izogibanje plačilu davkov - navidezni pravni posel
Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS/2006, je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja in torej za način že sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov.
Trgovanje z delnicami A. je treba obravnavati kot celoto, saj si je le tako mogoče ustvariti sliko o tem, zakaj je do trgovanja po ceni, na način in v času, kot se je zgodilo, sploh prišlo. Tožeča stranka namreč ni pojasnila, zakaj je sporne delnice odkupila od B. Ltd in jih nato prodala družbi C. d.o.o., ta pa je kupnino na njen transakcijski račun nakazala, še preden je tožeča stranka od B. Ltd odkupila delnice. Dejansko je tožeča stranka delnice nabavila z denarjem, ki ji ga je v ta namen nakazala C. d.o.o. Zakaj ni ta družba od B. Ltd sama kupila delnic, pač pa se je to zgodilo s posredovanjem tožeče stranke, ta ni pojasnila. Tudi sodišče za tako ravnanje ne vidi razumnega ekonomsko gospodarskega razloga. Čim pa je tako, je mogoče zaključiti, da tožeča stranka, pa tudi druge osebe, ki so sodelovale v verižnem trgovanju z delnicami, niso zasledovale gospodarskega cilja, ampak cilj odliva sredstev v tujino in oziroma znižanja davčne osnove C. d.o.o. Namen aktivnosti torej ni bil v trgovanju z vrednostnimi papirji, pač pa v izogibanju plačila davkov v Republiki Sloveniji. Zato transakcija tožeče stranke po presoji sodišča pomeni navidezni pravni posel iz 74. člena ZDavP-2.
ZEN člen 31, 32, 35. Pravilnik o urejanju meje člen 4, 4/10.
zemljiški kataster - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - podpis zapisnika - soglasje k poteku predlagane meje
Iz zapisnika je razvidno, da se pod tekst "Zapisnik je bil prebran in nanj ni bilo pripomb" nista podpisala niti tožnik niti geodet, kar je kršitev določbe 10. odstavka 4. člena Pravilnika o urejanju meje. Vendar pa sodišče ocenjuje, da navedena kršitev ni bistvena, saj ni vplivala oziroma mogla vplivati na odločitev v zadevi. Bistveno namreč je, da je tožnik podal soglasje k poteku predlagane meje, ki je bila na mejni obravnavi konkretizirana. Na strani 5 Zapisnika je njegov podpis, da soglaša s potekom predlagane meje, podpis tožnika pa je tudi na skici predlagane meje.
ZSV člen 41. ZDavP-2 člen 101, 101/4. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37, 37/2.
denarna socialna pomoč - vračilo neupravičeno prejete denarne socialne pomoči - odpis dolga - pogoji za odpis
Mesečni dohodek, ki ga prejema tožnik, presega 60 odstotkov osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, zato je bilo treba njegovo vlogo za odpis neupravičeno prejete denarne socialne pomoči zavrniti. Tožnik pa lahko še vedno predlaga obročno plačilo dolga.
obrtno dovoljenje - odvzem obrtnega dovoljenja - prenehanje opravljanja dejavnosti
Tožnica kot samostojna podjetnica je bila izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, zato ji je Obrtna zbornica Slovenije (OZS) poslala poziv za odjavo iz obrtnega registra. Ker tožnica kljub vlogi za odjavo, ki je bila priložena pozivu, le-te ni izpolnjene vrnila OZS, je ta kot nosilec javnega pooblastila izdala odločbo o odvzemu obrtnega dovoljenja. O navedenem posledičnem ukrepu odvzema obrtnega dovoljenja je bila tožnica tudi seznanjena s spisovno izkazanim Pozivom za odjavo iz obrtnega registra z dne 21. 10. 2010.
ZUP člen 210, 210/3. Disciplinski pravilnik Inženirske zbornice Slovenije člen 12, 12-9. Pravilnik o geodetskem načrtu člen 5, 5/4. ZGeoD-1 člen 6.
Inženirska zbornica Slovenije - disciplinski postopek - lažja disciplinska kršitev - stroški postopka - obrazložitev odločbe
Tožnik je kot odgovorni geodet leta 2010 potrdil nov elaborat geodetskega načrta z enako številko in enakim datumom, kot jo ima geodetski načrt, ki je bil izdelan 11. 2. 2008 s strani geodetskega podjetja A. S tem je kršil določbe četrtega odstavka 5. člena Pravilnika o geodetskem načrtu v zvezi s 6. členom Zakona o geodetski dejavnosti.
V zvezi s stroški postopka bi moral organ prve stopnje točno navesti vsa posamezna opravila obeh disciplinskih organov in opredeliti število točk ter njihovo veljavno vrednost.
Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja (P2) točka 3, 5. ZPOP – 1 člen 11.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja - izpolnjevanje razpisnih pogojev
V javnem razpisu je obrazloženo točkovanje pri posameznih kvantitativnih merilih. Na predlagatelju pa je dokazno sredstvo, da svojo vlogo konkretizirano utemelji tako, da je iz nje razvidno, v kolikšni meri njegov, na razpis prijavljeni projekt, izpolnjuje razpisne pogoje.