KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00087598
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 159, 165. ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 148/4, 266, 266/2. KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZPrCP člen 41, 41/4, 106, 106/1, 106/3, 107, 107/9, 107/12, 110, 110/9. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog (2000) člen 1, 2. ZPrCP-F člen 30, 30/1
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odreditev strokovnega pregleda - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - preizkus po uradni dolžnosti - zakonitost odredbe o pregledu - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - udeleženec cestnega prometa - zakonito pridobljen dokaz - sum storitve kaznivega dejanja - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - prometna nesreča - udeleženec prometne nesreče - vožnja pod vplivom prepovedanih drog in njihovih presnovkov - odvzem krvi - prekršek - obstoj prekrška
Sodišče prve stopnje se je do navedb obdolženčevega zagovornika o nezakonitosti pridobljenih dokazov opredelilo, pri čemer pa se res ni izrecno opredelilo do navedb o tem, da obdolženec pred odreditvijo strokovnega pregleda ni bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo. Kljub temu smiselno očitana kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni podana, saj ne gre za vprašanje ugotavljanja odločilnega dejstva, ampak za pravno vprašanje, ali je bil določen dokaz pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma ali gre za dokaz, na katerega se po določbah ZP-1 sodba ne more opirati (6. točka prvega odstavka 155. člena ZP-1). Takšno presojo pa sme opraviti tudi pritožbeno sodišče, nenazadnje gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku, na katero pazi po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1).
Policista sta ukrepala v smeri, da bi ugotovila, kdo je vozil vozilo X 11-22 in sta obdolženca klicala zgolj kot lastnika vozila, kar pomeni, da policijsko preiskovanje takrat še ni bilo osredotočeno, zoženo proti obdolžencu. Zgolj zaradi dejstva, da je obdolženec lastnik vozila z reg. št. X 11-22, še niso mogli biti podani razlogi za sum, da je ravno on v kritičnem času vozilo tudi vozil in storil kaznivo dejanje, predvsem pa to ne izhaja iz uradnega zaznamka z dne 14. 2. 2023. Osebam, ki jih ne obravnava kot osumljence, pa policija ne daje pravnega pouka iz četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Glede na vse pojasnjeno dejstvo, da obdolženec pred prvim pogovorom s policistom ni bil seznanjen s pravicami iz četrtega odstavka 148. člena ZKP, ne vpliva na zakonitost odrejenega strokovnega pregleda. Slednji je bil obdolžencu kot osumljencu kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu utemeljeno in zakonito odrejen na podlagi devetega odstavka 107. člena ZPrCP. Sicer pa glede odvzema krvi in drugih zdravniških dejanj, ki se po pravilih zdravniške znanosti opravijo zaradi analize in ugotovitve drugih dejstev, pomembnih za kazenskih postopek, ZKP v drugem odstavku 266. člena določa, da se smejo opraviti tudi brez privolitve tistega, ki se pregleda, razen če bi zaradi tega nastala škoda za njegovo zdravje.
Skladno z določbo drugega odstavka 106. člena ZPrCP je vpliv prepovedane droge na voznika vozila podan že v primeru, ko se s posebnimi sredstvi oziroma napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost prepovedane droge ali njenega presnovka v analiziranem vzorcu krvi ali sline.
Odločilnega pomena je, da so bili podani zakonski pogoji za odreditev strokovnega pregleda v trenutku, ko je bil strokovni pregled odrejen, torej da je bil v trenutku odreditve strokovnega prometa obdolženec osumljenec kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu. To pomeni, da četudi se kasneje izkaže drugače, da prometne nesreče II. kategorije ni bilo, to na zakonitost odrejenega strokovnega pregleda za nazaj ne vpliva.
Z nadaljnjo navedbo, da transformacija enega kaznivega dejanja v dve kaznivi dejanji ni dopustna, pa smiselno zatrjuje kršitev kazenskega zakona in izraža nestrinjanje s presojo sodišča, da je obdolženec s svojim ravnanjem izvršil dve kaznivi dejanji. V tem pa je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je na mestu očitek obtožbe, da je obdolženec storil dve kaznivi dejanji, ker je uporabil dve na motorno vozilo pritrjeni ponarejeni registrski tablici in s tem uporabil dve ponarejeni javni listini, a takšno stališče ni pravilno. Ponarejena je bila registrska tablica z oznako E-..., torej ena javna listina, njena ponaredka pa sta bila z namenom, da prikažeta registracijo avtomobila in tako omogočita njegovo udeležbo v prometu, nanj pritrjena. Z uporabo teh ponaredkov je obdolženec zasledoval isti cilj, da v prometu uporablja avtomobil, ki ni registriran, je pa opremljen z registrskima tablicama, ki prikazujeta, da je registriran v skladu s predpisi, kar je pogoj za udeležbo v cestnem prometu. S svojim ravnanjem ni izpolnil zakonskih znakov dveh, temveč enega kaznivega dejanja ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu pritrdilo in izpodbijano sodbo v izreku o krivdi spremenilo tako, da je ravnanje obdolženca pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, v izreku o kazenski sankciji pa je v okviru izrečene pogojne obsodbe zanj določilo eno kazen.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00089935
Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 2, 3, 3-4. ZIKS-1 člen 28, 28/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11
izvršitev kazni zapora - pogoji za izročitev tujca - zastaranje izvršitve kazni zapora - poziv na prestajanje kazni zapora - vročanje poziva na prestajanje kazni - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - osebno vročanje - nadomestna vročitev sodnega pisanja - sprememba naslova - dolžnost obvestila o spremembi naslova - seznanitev s pisanjem - nedosegljivost obdolženega - izogibanje pred prestajanjem zaporne kazni - zadržanje zastaranja - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - potek dovoljenja - izselitev - evropski nalog za prijetje in predajo
Sodišče prve stopnje ni izrecno zapisalo, da je bil poziv na prestajanje kazni zapora obsojencu osebno vročen, temveč da šteje, da je bil obsojenec s predmetnim pozivom seznanjen. Z navedeno ugotovitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče, saj temelji na spisovno skladnih podatkih, in sicer, da je naslov za vročanje obsojencu C. edini naslov, ki je bil sodišču znan po uradno dostopnih evidencah ter da obsojenec sodišču ni sporočil spremembe naslova svojega dejanskega prebivanja. Zato je obsojencu poziv na prestajanje kazni povsem utemeljeno in upravičeno vročalo na navedeni kot edini znani naslov obsojenca. Glede na navedeno ter da je bil sicer poziv vročen obsojenčevi materi, ki pa je povratnico podpisala, torej vročitev ni odklonila in tudi morebiti ni pripomnila, da obsojenec na tem naslovu ne živi in da mu pošiljke ne bo mogla posredovati, je sodišče razumno štelo oziroma sklepalo, da je bil obsojenec s pozivom seznanjen. Dejstvo pa je tudi, da sodišče do obsojenčeve vloge z dne 9. 7. 2025 zoper poziv oziroma vročanje le-tega ni prejelo nikakršnega ugovora s strani obsojenca.
Upoštevajoč, da popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe (prvi odstavek 328. člena ZPP), toženka tudi ne more biti uspešna pri graji sporne vrednosti, ki jo je sodišče upoštevalo, pri priznanju stroškov tožnikov.
ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3. DZ člen 74, 74/1.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica - posebno premoženje - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.
Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, - da je verjetnost terjatve izkazana, - da je izdaja ureditvene začasne odredbe, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom, dopustna le v primerih, ko bi zaradi nastanka težko nadomestljive škode ali sile kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena in je v primeru kasnejše zavrnitve zahtevka možna vzpostavitev prejšnjega stanja, - da tožnica ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode, - da urejevalna začasna odredba ne more temeljiti na tehtanju posledic iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, - da so verjetno izkazane posledice izdane začasne odredbe na toženkini strani težje od posledic neizdaje začasne odredbe na tožničini strani in - da v primeru neizdaje začasne odredbe kasnejše sodno varstvo ne bo ostalo brez pomena.
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze. V sodbi je korektno povzelo njihovo bistveno vsebino in se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Ocena uspešnosti dokazov, ter s tem njihove dokazne vrednosti, ne sloni le na njihovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njihovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov, med katerimi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zaznati protislovja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 34, 34/1, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2, 111/3. ZPP člen 8, 337, 337/1.
izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing)
Odreditve čiščenja sanitarij, nošenja pnevmatik v oktobru 2021, štetja kovic iz originalno zaprte embalaže toženka že v trditvah ni zanikala. Vse navedeno dokazuje, da so ravnanja, ki jih je tožnik očital kot trpinčenje, nedvomno izhajala iz sfere toženke. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz utemeljenega razloga po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1, mu je utemeljeno prisodilo odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (tretji odstavek 111. člena ZDR-1).
ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - preprečevanje nasilja v družini - duševna bolezen - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi v izključno uporabo žrtvi izreklo, ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je predlagateljica žrtev dlje časa trajajočega psihičnega nasilja, ki ga nad njo vrši njena hči.
V ozadju psihičnega nasilja je sicer duševna bolezen nasprotne udeleženke, vendar pa je nasprotna udeleženka s svojimi dlje časa trajajočimi ravnanji in psihičnim pritiskom nedopustno posegla v duševno celovitost predlagateljice, v njeno dostojanstvo ter pravico do miru in varnosti. Predlagateljica je do nje v podrejenem položaju, pred njo pa občuti izrazit strah in je na podlagi preteklih izkušenj prepričana, da je nasprotna udeleženka zmožna skrajno agresivnih dejanj.
Odločilno je, da do psihičnega nasilja prihaja tudi v obdobjih, ko pri nasprotni udeleženki niso izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve in ko ni v akutni fazi.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 213, 213/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - nepotreben dokaz z izvedencem
Pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče je tisto, ki presodi, ali je določen dokaz potreben (drugi odstavek 213. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je ustrezno obrazložilo odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca za forenzično toksikologijo in alkoholimetrijo.
Tožnik je sicer trdil, da se ugotovljena vrednost alkohola iz zapisnika ne ujema z očitkom v izredni odpovedi, vendar je ta ugovor očitno neutemeljen, saj je v zapisniku napisano, da je bila pri tožniku po opravljenem testu zaznana koncentracija alkohola v izdihanem zraku v višini 0,52. Opustitev pripisa mg/l je brezpredmetna, saj je šlo za meritev koncentracije alkohola v izdihanemu zraku, zato je lahko šlo le za mg/l. Čeprav na zapisniku ni bilo navedeno, da je tožnik kazal znake alkoholiziranosti, je toženka slednje dokazala z izpovedjo B. B., ki je izvajal test. Priča je namreč povedala, da je ob opravljanju testa ugotovila, da je imel tožnik močan zadah po alkoholu, bil je rdeč v obraz in imel krvave oči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - pravočasnost podaje odpovedi - denarno povračilo namesto reintegracije - kriteriji - nepodaljšljiv rok - prekluzivni rok
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je bila podana prepozno. Posledično mu ni bilo treba upoštevati navedb iz pripravljalnih vlog tožene stranke, ki za odločitev niso relevantne oziroma, ki na drugačno odločitev ne morejo vplivati (torej do navedb, ki se nanašajo na vsebinsko presojo (ne)utemeljenosti odpovednega razloga), niti se ni bilo dolžno opredeljevati glede tega, katerih navedb tožene stranke ni upoštevalo.
Razlog nesposobnosti, ki je tožnici očitan v izpodbijani odpovedi, je nastal najkasneje 2. 6. 2023 (glede posameznih očitkov iz odpovedi pa že prej), zato je tožena stranka s podajo odpovedi z dne 19. 2. 2024 zamudila šestmesečni rok za podajo odpovedi, ki je potekel 2. 12. 2023. Gre namreč za objektivni prekluzivni rok, ki ni podaljšljiv. Na tek roka za podajo odpovedi iz razloga nesposobnosti ne more vplivati zatrjevani bolniški stalež tožnice v obdobju med podajo pisne seznanitve v septembru 2023 in podajo redne odpovedi v februarju 2024. Do drugačnega teka roka, kot ga jasno določa zakon, ne more privesti niti večmesečno trajanje pogajanj oziroma dogovarjanj med strankama glede možnega načina prenehanja delovnega razmerja niti domnevne administrativne in birokratske ovire pri toženi stranki.
DZ člen 160, 160/1, 160/3, 161, 163, 163/1, 163/2.
omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - stopnja verjetnosti - začasna odredba o stikih - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - ogroženost otroka - trajanje začasne odredbe
Z izdano začasno odredbo o začasni omejitvi pravice do stikov tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in otroki potekajo samo pod nadzorom strokovnih oseb CSD, je hkrati zaobsežena tudi prepoved, da nasprotni udeleženec otroke prevzame v vrtcu, šoli ali od katerekoli druge osebe, pri kateri se otroci nahajajo v varstvu. Gre za enovito, vsebinsko povezano odločitev, kar pomeni, da nasprotni udeleženec izven stikov pod nadzorom, drugih stikov z otroki nima, zato je II. točka izreka sklepa nepotrebna. Kot je pravilno navedla predlagateljica v pritožbi, bo sodišče nadaljnje odločitve glede dinamike, načina in obsega stikov prilagajalo v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam (na podlagi poročil CSD glede izvajanja stikov pod nadzorom, oziroma glede na ugotovitve iz nadalje izvedenega dokaznega postopka) z novimi sklepi o začasni odredbi oziroma s končno odločbo.
rok za pripravo na glavno obravnavo - priprava na glavno obravnavo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - nujne sestavine pritožbe - popolna pritožba
Pritožba je glede na določbo tretjega odstavka 343. člena ZPP nepopolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali če ni podpisana. Gre za t. i. nujni sestavini pritožbe. Pritožba toženca vsebuje navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, ter njegov podpis, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi vsebinsko odločalo. Tudi sicer je toženec navedel ustrezen pritožbeni razlog ter pritožbeni predlog. Tako po naslovu kot tudi po vsebini gre za pritožbo zoper sodbo, in so drugačne navedbe v odgovoru na pritožbo neutemeljene.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Rok petnajstih dni je postavljen z namenom, da se strankam zagotovi čas za pripravo na obravnavo ter za morebitno uveljavljanje svojih pravic z ustreznimi procesnimi dejanji, vendar kršitev tega roka predstavlja relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086890
ZVEtL-1 člen 30, 30/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka - vzpostavitev etažne lastnine - načelo ekonomičnosti postopka
Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.
Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.
Ni podana pravno relevantna vzročna zveza med ravnanjem toženke in škodnim dogodkom oziroma poškodbo tožnika. Vzročna zveza kot ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti mora biti ugotovljena s stopnjo zadostne verjetnosti, kar pomeni, da je treba ugotoviti, da je verjetneje, da je škoda nastala zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja povzročitelja škode, kot da ni. Zaključek izvedencev, da bi lahko kršitve bile v vzročni zvezi s poškodbo, pomeni le, da možnosti nastanka poškodbe ni mogoče izključiti; to pa še ne pomeni, da je v tem sporu z zadostno stopnjo zanesljivosti dokazano, da je poškodba posledica opustitev toženke.
EZ-1 člen 78, 82, 413. EZ-2 člen 63. ZPP člen 1, 18, 18/2, 351, 351/1, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-3. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (2021) člen 1, 1-6, 1-7, 1-8, 245, 245/2.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - neupravičen odjem električne energije - distribucijsko omrežje električne energije - distributer - javnopravno razmerje - Agencija za energijo - spor med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga - upravna zadeva
Navedena sistemska navodila kot podzakonski akt, ki so veljala v času neupravičenega odjema, je na podlagi Energetskega zakona (EZ-1) sprejel (torej na podlagi javnih pooblastil) tedaj še C. d.o.o.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087682
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 6, 6/1. OZ člen 5, 6.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo lojalne razlage - načelo primarnosti prava EU - potrošniška kreditna pogodba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - načelo vestnosti in poštenja - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo nedopustno širilo pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe. Pritožba se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97, ne upošteva pa, da v citirani zadevi predmet odločanja Ustavnega sodišča ni bil potrošnik in njegovo varstvo, zato primera nista istovetna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00086662
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. OZ člen 336, 346, 360.
ničnost kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - pravica do izjave - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - obseg pojasnilne dolžnosti - valutno tveganje - pogodbeni pogoji - načelo vestnosti in poštenja - uporaba direktive - uporaba ZVPot - kondikcijski zahtevek - dajatveni zahtevek - zavrnitev zahtevka - ugovor zastaranja - neutemeljen ugovor - splošni petletni zastaralni rok - zadržanje zastaranja - kdaj začne teči zastaralni rok - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve
Pravica do izjave, katere kršitev je sankcionirala v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP vključuje tudi pravico do obrazložene sodne odločbe. Sledeč stališču ustavnosodne presoje je sodišče dolžno slišati stranko in se zato opredeliti do bistvenih strankinih navedb. Stranka ima pravico, da dobi uvid v razloge za odločitev.
V konkretni zadevi je bil obseg pojasnil, ki jih je banka dala tožnikom ob sklenitvi Kreditnih pogodb, tako pomanjkljiv, da nikakor ne ustreza zahtevam profesionalne skrbnosti, kar nasprotuje načelu vestnosti in poštenja, saj banka tožnikoma pojasnil glede valutnega tveganja ni niti omenjala ter ju je zavajala z obljubami, da gre za varen in ugoden kredit, tak pogodbeni pogoj pa je nepošten.
Banka tožnikom ni dala informacij take intenzitete, da bi lahko na njihovi podlagi ocenili dejanski pomen tveganja, ki so ga prevzeli. Valutno tveganje ni bilo celostno predstavljeno, lastnosti kredita pa so bile predstavljene zavajajoče.
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da se v letu 2011 nista zavedala dejstev, ki utemeljujejo ničnost pravnega posla. Zavedala sta se povečanja obrokov (kot posledice rasti tečaja CHF razmerju do EUR), nista pa se zavedala tudi razlogov za ničnost kreditne pogodbe. S togim in strogim stališčem, da bi morali tožniki ob ustrezni skrbnosti na podlagi višje anuitete že v letu 2011 natančno vedeti, kakšen bo vpliv tečajnih sprememb na njihovo celotno kreditno obveznost, je tožnikom naloženo nesorazmerno breme pri uveljavljanju kondikcijskega zahtevka. Zastaralni rok za uveljavitev tega zahtevka tožnikom v letu 2011 zato še ni začel teči.
Glede na način in okoliščine storitve kaznivega dejanja, ko naj bi bili storilci očitno pripravljeni na izvršitev le-tega, ko naj bi na sam kraj prišli z ustrezno opremo (uporaba maskirnih mask in rokavic, menjava obutve pred samo izvršitvijo kaznivega dejanja, iskanje trgovin z mobilnim telefonom na spletu), imeli naj bi razdeljene vloge in upoštevaje tudi obdolženčevo predhodno kaznovanost (kaznovan tako v Romuniji, kot Italiji), je presoja prvostopenjskega sodišča o obstoju ponovitvene nevarnosti povsem pravilna. Okoliščine, da ima obdolženec družino in visoke mesečne prihodke niso ostale spregledane, vendar pa je, glede na to, da so obstajale že pred storitvijo očitanega dejanja, logičen zaključek, da obdolženca ne odvrnejo od izvrševanja kaznivih dejanj, kot tudi ne vplivajo na njegovo mobilnost in begosumnost.
Prvostopenjsko sodišče se je tudi povsem ustrezno opredelilo do možnosti uporabe milejšega ukrepa (pritožbeno je predlagana varščina v višini 5.000,00 EUR). Pritožbeno sodišče pritrjuje, da tak ukrep ne bi bil zadosten, saj predstavlja manj kot dve mesečni plači obdolženca in ne bi odpravil obdolženčeve begosumnosti (čemur je varščina primarno namenjena) in tudi ne ponovitvene nevarnosti, ki je prav tako podana v sferi obdolženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087558
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 6, 6/1, 7, 7/1. OZ člen 87, 87/2, 326. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZVPot člen 23.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ocena listinskih dokazov - uporaba direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošten pogodbeni pogoj - konverzija - novacija nične pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valorizacija - reverzibilnost začasne odredbe - finančni položaj - zavarovanje terjatve s hipoteko - potrošniška kreditna pogodba
Pa tudi, če bi tožnika zahtevala konverzijo kredita v EUR kredita, bi v tem primeru sicer prišlo do novacije kreditne pogodbe, pri čemer pa ta možnost potrošniku ne bi dala varstva pred nepoštenimi pogoji, razen če bi tožnik izrecno izrazil voljo, da svojih pravic ne uveljavlja potem, ko je bil o njihovi nepoštenosti predhodno seznanjen, česar pa v obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano.
Bistveno je bilo, da je bila valutna klavzula bistvena glavna sestavina pogodbe in je bila kot taka že ob sklenitvi pogodbe vključena vanjo, toženka pa ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti ter je tako že ob sami sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Prevzetega valutnega tveganja ob sami sklenitvi pogodbe pa ne morejo ublažiti pozitivni učinki nižje obrestne mere, ki se je morebiti pojavila med obdobjem odplačevanja kredita.
Pri tem so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da tožnika še nista preplačala glavnice, ker je treba upoštevati 87. člen OZ.
V obravnavani zadevi, ko gre za vrnitev denarnega zneska, ni mogoče uporabiti drugega dela navedene določbe, ki se nanaša na plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
Pritožbena zatrjevanja, da zavarovanja izgubljajo na vrednosti, kar naj bi vplivalo na tehtanje neugodnih posledic, pa so pravno nerelevantna, saj je tak rizik morala toženka kot banka upoštevati že ob sklepanju sleherne pogodbe s slehernim kreditojemalcem.