Sodišče prve stopnje pri odmeri stroškov ni upoštevalo prvega odstavka 155. člena ZPP in je toženki nekritično priznalo nagrado za vseh dvanajst vloženih pripravljalnih vlog, čeprav vse niso bile potrebne. Čeprav je sodišče prve stopnje večino vlog toženki vročilo s pripisom, da lahko na vlogo odgovori (v roku 15 dni), to še ne pomeni, da je bilo vseh dvanajst pripravljalnih vlog potrebnih.
Za oceno pridobitnih zmožnosti preživninskih zavezancev ni pomemben le njun osebni dohodek, temveč to, kakšne dohodke lahko dosežeta glede na svojo sposobnost in izobrazbo.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1. OZ člen 40, 40/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - zavrnitev dokaznih predlogov - nesubstanciran dokazni predlog - pogodba o opravljanju oglaševanja - nagib za sklenitev pogodbe
Enostranska subjektivna pričakovanja zakonitega zastopnika toženke glede vpliva oglaševalske kampanje na uspešnost poslovanja ne predstavljajo kavze, temveč zgolj nagib za sklenitev Pogodbe, ki na veljavnost Pogodbe ne vpliva.
Na toženki, ki se je proti tožbenemu zahtevku za plačilo opravljenih storitev branila z ugovorom, da pogodba s strani tožnice ni bila pravilno izpolnjena, je bilo trditveno in dokazno breme za obstoj pomanjkljivosti oziroma napak izvedenih storitev. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da toženka s tem ugovorom ni mogla uspeti, ker ni pojasnila, kaj naj bi bila vsebina napak opravljenega dela.
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ugotavljanje uspeha strank po fazah postopka in posledično drugačno odločitev o stroških. Odločitev sodišča prve stopnje, kolikšen delež stroškov postopka sta dolžni stranki povrniti druga drugi, je postala pravnomočna, zato vanjo ni več mogoče posegati. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP pravilno odločalo le še o tem, kateri stroški strank so bili potrebni za postopek individualnega delovnega spora.
Storilec, ki si bo najprej pridobil na nezakonit način pridobljeno negotovinsko plačilno sredstvo, zatem pa to isto negotovinsko plačilno sredstvo tudi uporabil in si pridobil protipravno premoženjsko korist, bo kazensko odgovoren zgolj za uporabo negotovinskega plačilnega sredstva po drugem odstavku 246. člena KZ-1.
Očitek tatvine oškodovančeve bančne kartice je vsebovan v zakonskem znaku "pridobljeno na nezakonit način".
OZ člen 6, 6/2, 62, 62/3, 131, 153, 153/1, 186, 188, 352, 352/1, 352/2, 395, 395/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6. ZVO-2 člen 233, 233/1, 233/1-6. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 254, 254/3, 353.
vmesna sodba - škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pasivna legitimacija - višja sila - vzdrževanje javne površine - izvedensko mnenje - dokazna ocena - izreden vremenski pojav - soprispevek
V takih zahtevnih primerih je pravilno zaključek zdravljenja opredeliti s trenutkom, ko ni več nobene strokovno utemeljene možnosti izboljšanja in je s tem tožnik tudi seznanjen.
Triletni subjektivni zastaralni rok potemtakem do vložitve tožbe, še ni potekel.
Postavljeni izvedenec je tudi v dopolnilnem mnenju ustrezno odgovoril na vse podane pripombe. S tem je bilo toženki v zadostni meri omogočeno učinkovito sodelovanje v postopku, njeni procesni očitki pa so pravzaprav le vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem.
Sodišče prve stopnje se je glede očitka opustitve ustreznega vzdrževanja dreves pravilno oprlo na izvedenca gozdarske stroke, ki je med vzroki za nastanek škode pri tožniku kot najbolj verjetnega opredelil prav neustrezno vzdrževanje predmetnih dreves.
Toženka (občina) je za predmetni drevesi ob poti na javni površini bila dolžna zagotoviti njihovo vzdrževanje. Protipravno ravnanje kot opustitev dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) obsega ukrepe vzdrževanja dreves, kot so redno pregledovanje, čiščenje, redčenje, zmanjševanje krošnje z namenom odprave nevarnosti loma vej, ki je pri črnem topolu kot, za lom občutljivi vrsti dreves, posebej poudarjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženkina odškodninska odgovornost podana, ker ni preprečila z navedenimi ukrepi, da bi drevesi ne ogrožali okolice na javni površini.
Toženka se ne more sklicevati na višjo silo (zunanji dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti), ker bi s svojim ravnanjem lahko preprečila nastanek škode tudi v vremenskih pogojih, kot so bili podani v času škodnega dogodka. Viharni veter, na kar se edino sklicuje toženka glede višje sile, ni sam zase avtomatično že razlog za oprostitev odgovornosti toženke. Če gre za vremenski dogodek, posledice katerega so z ustreznim človekovim ukrepanjem obvladljive, ne gre za višjo silo.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 23, 23/3, 23/4, 24, 24/1, 24/1-1 ,24/1-2, 24/1-3. ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot-1 člen 21, 21/3, 22.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški kredit - švicarski franki (CHF) - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja
V slovenskem pravu preglednost ni predpostavka presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja. Tudi če je v celoti izpolnjena, se lahko presoja nepoštenost kateregakoli pogodbenega pogoja. Pravna posledica kršitve te predpostavke je razlaga v korist potrošnika, ne pa ničnost pogodbenega pogoja. Tudi v primerih, ko je bila torej pojasnilna dolžnost v celoti opravljena in celo izpolnjena predpostavka dobre vere, se lahko zaradi okoliščin, ki nastanejo v fazi izpolnjevanja, ugotavlja nepoštenost pogodbenega pogoja. Vrednotno izhodišče presoje, vsebinsko napolnjevanje predpostavke "vestnosti in poštenja" ne more za nepoštenega razglasiti pogodbeni pogoj, ki bi bil zgolj nedobroveren, če ob tem potrošnik ni utrpel takšnih ekonomskih, finančnih (tudi socialnih) prikrajšanj, ki se lahko podrejajo katerikoli izmed predpostavk iz prvih treh alinej. V skladu z razlago Sodišča se poudarja, da za izdajo začasne odredbe zadostuje, da:"...mora nacionalno sodišče razpolagati z zadostnimi indici o nepoštenosti enega ali več pogodbenih pogojev, tako da je verjetno, da je zadevna kreditna pogodba nična ali da je treba zadevnemu potrošniku vsaj ugoditi vračilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi te pogodbe.". Ta razlaga je v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ, ki za obstoj terjatve dopušča izkaz "verjetnosti", torej milejši dokazni standard. Presoja, ali je v konkretnem primeru ta dokazni standard dosežen, je pridržana izključno nacionalnemu sodišču. Sodišče druge stopnje je presodilo, da v okoliščinah konkretnega primera povečan obseg odplačila obveznosti iz kreditne pogodbe še ni takšen, da bi ustrezal citiranim materialnopravnim predpostavkam"znatno neravnotežje" ali :"da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval.".
varstvo v domu za starejše občane - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - psihiatrično izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odločitve, da je treba posameznika do izpraznitve prostega mesta v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda, namestiti v oddelek psihiatrične klinike pod posebnim nadzorom, ker je "ponovil ogrožajoče vedenje" in s tem grozi tudi v prihodnje, ni mogoče preizkusiti. Ta abstraktni opis označuje le lastnost nekega dogodka (vedenja) - da je ogrožajoč. Nejasno pa je, katero konkretno vedenje nasprotnega udeleženca je imelo sodišče v mislih in ga ocenjuje za ogrožajočega.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo sorazmernosti - prekršek storjen pred začetkom teka preizkusne dobe
Pravno odločilnih ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep, pritožba ne izpodbija, temveč zgolj pojasnjuje, kakšne posledice bo za storilca imela izguba vozniškega dovoljenja. Storilec namreč pojasnjuje, da si želi ustvariti družino, da je trenutno brezposeln (sicer je inženir informatike) in v slabem finančnem stanju, da vozniško dovoljenje zanj predstavlja preživetje in da v vmesnem času ni užival alkohola. Ker iz besedila tretjega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti, pritožbeno izpostavljene okoliščine v predmetnem pritožbenem preizkusu niso upoštevne.
ZKP člen 149, 166, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2.
razveljavitev sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - nujna preiskovalna dejanja
Ne samo, da obdolženi pred zaslišanjem zanj obremenilnih prič B. B. in C. C. ni bil seznanjen kateri priči bo preiskovalni sodnik zasliševal tekom nujnih preiskovalnih dejanj in tudi ne, da gre za obremenilni priči, ni bil seznanjen, da obstaja možnost, da prič kasneje, na glavni obravnavi ne bo mogoče več zaslišati, niti ni bil pred njunim zaslišanjem seznanjen, da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč na zaslišanjih prič, ob tem pa je ostalo nejasno kdaj oziroma ali pravočasno je sploh bil seznanjen z zaslišanjem teh njemu tedaj neznanih prič, tudi na glavni obravnavi sodišče ni spoštovalo njegove pravice do obrambe. Kot izhaja iz odgovora GPU z dne 18. 2. 2025 je namreč sodišče razpolagalo s podatkom o bivališču vsaj ene od omenjenih prič (glede druge pa bi morebiti lahko pridobilo podatke od INTERPOLA Budimpešte), pa kljub vztrajni zahtevi obrambe, niti te ni zaslišalo. V takih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da se je obdolženi zavestno odrekel navzočnosti na zaslišanju obremenilnih prič in možnosti njunega zaslišanja niti da obstajajo objektivne ovire za neposredno zaslišanje prič ter je mogoče prebrati njihove predhodno dane izpovedbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086679
SZ-1 člen 2, 24, 30.
spor majhne vrednosti - upravnik - stanovanjsko poslovna stavba - površina objekta - najemnik - pasivna legitimacija - obratovalni stroški - ključ delitve
Zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre po SZ-1 za stanovanjsko-poslovno stavbo, je torej pravilen. Ob tem so materialnopravna podlaga plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja določbe SZ-1. Toženkina pasivna legitimacija je v izpodbijani sodbi tako pravilno osnovana na določbi četrtega odstavka 24. člena SZ-1, ki določa primarno obveznost za plačilo vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe v breme najemnika in ne etažnega lastnika.
Če bi tožnica želela od toženke kot najemnice izterjati ne samo obratovalne stroške, temveč tudi druge stroške (tj. stroške vzdrževanja in upravljanja ter plačila v rezervni sklad) bi - kot je pravilno pojasnjeno v 15. točki obrazložitve sodbe - prvostopenjskemu sodišču morala predstaviti in dokazati (tudi) vsebino najemne pogodbe, ki določa takšno obveznost toženke, pa tega ni storila.
Sodišče ne sme uporabiti določila petega odstavka 443. člena ZKP, če upravičeni tožilec v obtožbi zatrjuje storitev kaznivega dejanja iz okrajne pristojnosti, ne glede na to, ali sodnik ocenjuje, da je bilo izvršeno hujše kaznivo dejanje. V tem primeru mora o stvari odločiti meritorno, seveda upoštevaje prepoved prekoračitve obtožbe.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - slabotna oseba - zakonski znaki kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 172. člena KZ-1, veljavnega v času storitve obtožencu očitanega kaznivega dejanja, je bila slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja, hujša duševna zaostalost, slabost ali kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati. Novela KZ-1H (ki je začela veljati 30. 6. 2021) je definicijo slabotne osebe spremenila in sicer je slabotna oseba tista, pri kateri se zlorabi njena duševna bolezen, začasna duševna motnja ali hujša duševna manjrazvitost, zaradi katere ta ni sposobna podati privolitve. Namesto nesposobnosti upirati se, zakonsko besedilo zdaj govori o "nesposobnosti podati privolitev" v normativnem smislu (tj. nesposobnost učinkovito, torej pravno veljavno privoliti). Obenem je zožen krog okoliščin, z zlorabo katerih je dejanje mogoče izvršiti. Črtana je zloraba "slabosti", prav tako pa zakonsko besedilo ne vsebuje več klavzule, ki je dopuščala uporabo analogije intra legem ("kakšno drugačno stanje, zaradi katerega se ne more upirati"). Prav tako je novela zakonski znak zaostalost, nadomestila z znakom manjrazvitost. Za izpolnitev biti inkriminacije (ne glede na to, ali gre za kaznivo dejanje storjeno pred novelo KZ-1H ali po njej) ne zadošča zgolj ugotovitev, da je pri osebi podano eno od navedenih stanj, temveč tudi, da storilec takšno stanje žrtve zlorabi.
ZDZdr člen 30, 51, 80, 80/2, 83, 83/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 366.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - krizna psihična motnja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih - prepričljiva dokazna ocena
V prvem odstavku 83.člena ZDZdr je določeno, da lahko sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi, in da se čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša vsakič za največ šest mesecev.
Od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je od ugotovljenega premoženja odštelo vse stroške, ki so bili povezani s cenitvijo zapuščine ne glede na to, kdo je za te stroške založil predujem oziroma koga so bremenili.
Tisti del premoženja zapustnice, s katerim ni oporočno razpolagala, v primeru uveljavljanja nujnega deleža sam po sebi predstavlja del razpoložljivega dela zapuščine in se kot tak nameni poplačilu nujnega deleža. Pritožnica torej ne more izbirati, iz katerega zapustničinega premoženja se ji bo poplačal nujni delež.
nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - pobotna terjatev - pobotni ugovor v pravdi - ugovor zaradi pobota
Sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, je pravilno odmerjena od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom (106.775,00 EUR) nima odločilne teže.
Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika z zahtevkom oziroma s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
ZPSPP člen 29, 29/3. ZPP člen 435, 435/2, 436, 436/2.
zahteva za izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga - zahteva za obrazloženost ugovora
V tej fazi postopka je bila naloga sodišča (zgolj) v presoji obrazloženosti (oz. utemeljenosti) toženčevega ugovora. Predhodni preizkus tožbe in s tem tudi aktivne legitimacije tožnikov ter njune pravne koristi, je prepuščen sodišču prve stopnje v nadaljnjem kontradiktornem pravdnem postopku.
spor majhne vrednosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za pritožbo - napačen pravni pouk - napačen pravni pouk glede roka za pritožbo - končni sklep
Prvo sodišče je določilo napačen pritožbeni rok v pravnem pouku sklepa. Namesto 8 dni ta znaša 15 dni. Pritožbeni osemdnevni rok, ki ga je v pravnem pouku določilo sodišče, velja le in samo, če je bila v sporu majhne vrednosti izdana sodba ali sklep, s katerim je končan postopek (prvi in tretji odstavek 458. člena ZPP). V drugih primerih, ko ne gre za sklep sodišča, s katerim se konča postopek in je zoper njega dovoljena pritožba, se sme stranka pritožiti v roku 15 dni od vročitve sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP).
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč o utemeljenosti predloga, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan.
Prosilec je izkazal svoj upravičen interes (korist) za pregled oziroma pridobitev kopij spisa, saj je s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu pregled spisa in podatki, ki bi jih s tem pridobil, pripomogli pri varstvu njegovih pravic in koristi v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nepremičnine, ki so predmet postopka pred sodiščem prve stopnje, ter pri morebitnem bodočem uveljavljanju odškodnine od prodajalcev (pravdnih strank) zaradi povzročene premoženjske škode, v kolikor do sklenitve prodajne pogodbe ne bi prišlo.
stanovanjsko varstvo - razveza zakonske zveze - predlog za izdajo začasne odredbe - koristi otroka kot pravni standard - ogroženost otroka
Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da se v obravnavani zadevi na podlagi njenega predloga odloča tudi o stanovanjskem varstvu. Ta predlog je podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je sodišče razvezalo, o predlogu za stanovanjsko varstvo pa še ni odločilo, zato je predlagateljica znotraj rednega postopka vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se to stanovanjsko razmerje začasno uredilo. Med razlogi za ugoditev njenemu predlogi navaja, da so koristi otrok ogrožene.