fikcija vročitve - zavrženje ugovora - prepozen ugovor
Z nastopom fikcije vročitve se šteje, da je bilo stranki pisanje vročeno, čeprav ji dejansko ni bilo vročeno. Zato je vseeno ali fikcija vročitve nastopi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan ali drug dela prost dan. Dolžnik je bil v obvestilu o prispelem pisanju poučen o fikciji vročitve in je lahko izračunal datum fikcije vročitve, če pisanja ne bo prevzel v 15 dneh na pošti. Če bi to storil, bi ugotovil, da bo prišlo do fikcije vročitve na praznik (in da je še naslednji dan praznik) ter da bo začel teči ugovorni rok, čeprav dejansko še ne bo prejel sklepa o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00089588
ZIZ člen 2, 2/2, 64, 65, 65/3, 73, 73/1, 73/2. URS člen 23, 33. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 9, 43, 44. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 7, 212.
izvršba po uradni dolžnosti - ugovor tretjega - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku - pravica tretjega na predmetu izvršbe - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju na predmetu izvršbe - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - originaren način pridobitve - priposestvovanje - trditvena in dokazna podlaga - pogoji za priposestvovanje - dobroverna lastniška posest - potek priposestvovalne dobe - dobra vera posestnika - domneva dobre vere - predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe - nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo - izkaz pravice na predmetu izvršbe - težko popravljiva škoda, ki bi nastala tretji osebi - pravica do zasebne lastnine - pravica do sodnega varstva - javna listina - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - izkazanost pogoja verjetnega nastanka težko popravljive škode - prodaja nepremičnine v izvršbi
Posebnost predmetnega izvršilnega postopka je, da ne teče na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti. Navedeno pomeni, da se določbe 65. člena ZIZ o postopanju sodišča z ugovorom tretjega lahko uporabljajo le smiselno. Ker ni upnika, odpade vročanje ugovora tretjega upniku v odgovor in posledično ne morejo nastopiti pravne posledice njegove (ne)aktivnosti s tem v zvezi.
Tretja nista niti zatrjevala niti izkazala, da razpolagata tako s perfektnim zavezovalnim, kot tudi s perfektnim razpolagalnim pravnim poslom. Iz njune trditvene in dokazne podlage namreč ne izhaja, da imata poleg prodajne pogodbe tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki bi bilo že notarsko overjeno. Le v takem primeru pa bi, upoštevaje ustaljeno sodno prakso, na nepremičninah že imela lastninsko pravico v pričakovanju, ki bi lahko utemeljila ugovor tretjega.
Prva zakonska predpostavka za priposestvovanje je obstoj dobroverne lastniške posesti. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ima stvar v posesti kot svojo. Praviloma je dobroverni lastniški posestnik tisti, ki je v opravičeni zmoti, da je lastnik stvari. Dokazno breme glede obstoja lastniške posesti je na priposestvovalcu. Ker se dobra vera domneva, pa mora nasprotna stranka dokazovati morebitno slabo vero priposestvovalca. Pri posesti nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, je posestnikova dobra vera ovržena že z izpisom iz zemljiške knjige. V tem primeru se procesno dokazno breme prenese na posestnika, ki mora izkazati, da je kljub temu verjel, da je upravičen do posesti. Zgolj dejstvo, da tožencu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, da ni bil plačan davek na promet nepremičnin in da ni prišlo do vpisa nepremičnine v zemljiško knjigo, ne zadošča za oceno, da pridobitelj ni bil dobroveren.
Domet izvršilnega postopka v zvezi z ugovorom tretjega je zelo omejen. Ni naloga izvršilnega sodišča, da dokončno presoja utemeljenost ugovora tretjega, temveč mora slednji imeti možnost, da o zatrjevani nedopustnosti izvršbe na določen predmet z dokaznim stadardom prepričanja presodi sodišče v rednem pravdnem postopku, z vsemi zagotovljenimi procesnimi jamstvi. Po veljavni ureditvi v ZIZ lahko tretji pravdo začne celo v primerih, ko njegov ugovor ni obrazložen ali v njem pravica na predmetu izvršbe ni verjetno izkazana.
Določbe drugega odstavka 73. člena ZIZ ni pravilno razlagati prestrogo, v nasprotnem primeru bi šlo z prekomeren poseg v ustavni in konvencijski pravici tretjega do zasebne lastnine ter do učinkovitega sodnega varstva. Če pride v izvršbi do prodaje nepremičnine še pred pravnomočno odločitvijo v izločitveni pravdi, namreč kupec originarno pridobi lastninsko pravico, tretji pa je nepovratno izgubi. Pa čeprav se morda kasneje pravnomočno izkaže, da je bila njegova tožba za nedopustnost izvršbe utemeljena. Še posebej problematično je to takrat, ko je nepremičnina dom tretjega (in njegove družine). Izgubo doma je, ko gre za tretjega, vsekakor treba šteti kot nenadomestljivo oziroma težko nadomestljivo škodo, kar pa je druga zakonska predpostavka za odlog izvršbe po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
Ob pravilno ugotovljenem dejstvu, da je delovnemu predsedstvu na občnem zboru Predlog izročil B. B. kot župan, namreč dejstvo, da Predlog nima žiga, le-temu ne odvzema pravnih učinkov, torej da gre za predlog Občine Luče, saj bi lahko tak predlog župan na zboru podal (pravno učinkovito) tudi ustno.
Vročilnica je javna listina in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo torej ni absolutno. Za dokazni zaključek je pogoj sklepčnost podatkov, navedenih v vročilnici.
Pritožnica pravilno opozarja, da iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi upravitelj ponudil predmetne odpadke v prevzem upnikom ali družbenikom oz. da odpadkov v stečajni masi ni bilo mogoče prodati ali razdeliti upnikom v skladu s 1. točko drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP oz. s šestim odstavkom 65. člena ZVO-2, niti da bi upravitelj zagotovil sanacijo v smislu četrtega odstavka 65. člena ZVO-2.
Dolžnik neutemeljeno navaja, da bi izvršitelj lahko oziroma moral preveriti pri banki in bi videl, da ima zadržana sredstva za poplačilo. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v 70. členu, ki ureja pripravo na rubež, tega ne določa. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da bi ga lahko izvršitelj kontaktiral že prej in bi mu pojasnil isto, kot mu je 12. 2. 2025, ko je bil opravljen rubež. Pravilnik v 48. členu izrecno prepoveduje izvršitelju vnaprejšnjo obvestitev zavezanca.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odklonitev dela - spanje na delovnem mestu - zaslišanje stranke - dodatno zaslišanje stranke - dokazni predlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni dodatno zaslišalo tožnika glede uživanja psihoaktivnih substanc. Tožnik namreč tega ni predlagal, tudi sicer pa to ni predmet opozorila in posledično sodišče prve stopnje s tem v zvezi tudi ni ugotovilo nobene kršitve.
Tudi če je tožnik "zgolj" spal in zato ni slišal poziva na intervencijo, je to še vedno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki utemeljuje izrek opozorila pred odpovedjo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik spal na delovnem mestu, zaradi česar ni opravil prevoza, kar je njegova temeljna delovna naloga.
Delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca zgolj v primeru, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev (drugi odstavek 34. člena ZDR-1). Tožnikova samovoljna zavrnitev oprave intervencije, ker bi se ta utegnila zavleči in končati po predvidenem delovnem času tožnika, predstavlja kršitev že pogodbenih in zakonskih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je toženka tožniku v povezavi s predhodnim že obravnavanim opozorilom utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
spor majhne vrednosti - zaslišanje priče - trk motornega vozila z divjadjo - odškodninska odgovornost - lov - načelo kontradiktornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov
Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se lahko zavrne, če je to dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, že dokazano. Za tak položaj v obravnavanem primeru ne gre. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica sicer predlagala še zaslišanje prič A. A., B. B. in C. C., ki naj bi izpovedale o okoliščinah škodnega dogodka, toženka pa še priči E. E. in H. H., ki naj bi izpovedali glede postopka lovskega pogona in zavarovanja okolice v času izvajanja slednjega, a da je prvostopenjsko sodišče že na podlagi v dokaznem postopku zaslišanih prič ugotovilo, da so dobro pojasnile postopek lovskega pogona (da se pogoni izvajajo od 1. oktobra do konca januarja; da se ne izvajajo ponoči ipd.) in da je zato zaslišanje preostalih prič zavrnilo, saj je bilo dejansko stanje o spornem vprašanju že ugotovljeno, tj. da se lovski pogon takrat ni izvajal, in dodatno zaslišanje ni bilo potrebno. To ni dopusten razlog za zavrnitev omenjenih dokaznih predlogov. Prvostopenjsko sodišče tako ni pravilno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem s tožničine strani predlaganih prič A. A., B. B. in C. C. (dokaz z zaslišanjem priče E. E. pa je bil s tožničine strani predlagan prepozno) z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem, tj. da se lovski pogon v času škodnega dogodka ni izvajal.
izplačilo zavarovalnine - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - nezgodno zavarovanje - pogodbeno zavarovanje
Plačilo dnevnega nadomestila za posledice, ki niso bile ugotovljene v prvem letu po nezgodi in po že izvedenem plačilu za maksimalno število dni - 200 dni prehodne nesposobnosti za delo, ni mogoče, saj jamstvo za to ni podano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00088726
ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 17, 17/2, 30, 30/1, 48, 184.
stvarna pristojnost - kompetenčno dejansko stanje - sprememba tožbe v pritožbenem postopku
V skladu z drugim odstavkom 17. člena ZPP se pristojnost presoja na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Odločilne so torej tiste dejanske okoliščine spora, ki jih je tožnik zatrjeval v tožbi (kompetenčno dejansko stanje).
Iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik zahteva od toženke plačilo odškodnine za škodo zaradi nezgode, pri čemer ne zatrjuje, da je (bil) v delovnem razmerju s toženko. Glede na navedeno za odločanje o zadevi ni pristojno delovno sodišče, saj ne gre za individualni delovni spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem iz b) točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, niti ne gre za delovni spor iz katere druge točke citirane določbe.
Neupoštevna je pritožbena navedba, da tožnik zvišuje zahtevano odškodnino na 22.000,00 EUR. Institut spremembe tožbe, v okvir katerega spada tudi zvišanje tožbenega zahtevka, je dopustno uveljavljati le v prvostopenjskem postopku oziroma do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbi (184. člen ZPP).
nujna pot - postopek za določitev nujne poti - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - udeležba v postopku - pravni interes
Sodišče je pravilno zaključilo, da koristi, ki jih bodo imeli predlagatelji od nujne poti, pretehtajo škodo na strani nasprotnih udeležencev, pri tem pa je upoštevalo še dva kriterija: (1) da je izvedenec posebej denarno ovrednotil škodo zaradi poteka nujne poti tam, kjer gre neposredno ob (treh) objektih, (2) ter da gre za začasno povečano obremenitev nujne poti zaradi izgradnje objektov, potem pa se bo stanje normaliziralo. Vse navedeno je pritožbeno sodišče natančno obrazložilo v 31. do 42. točki. Zato ne drži pritožbena navedba, da načela sorazmernosti ni utemeljilo.
OZ člen 131, 131/2. ZDR-1 člen 179, 179/1. ZVZD-1 člen 3, 3-2, 12, 12/1, 12/2.
krivdna odgovornost delodajalca - ravnanje delavca - nesreča pri delu - padec delavca - dvižna ploščad - nevarna stvar - nepripetost z varnostnim pasom - izključna odgovornost oškodovanca
Delo v škarjasti dvižni ploščadi, ki je bila ustrezno ograjena in pravilno delujoča, ni predstavljalo nevarne dejavnosti, takšna ploščad pa sama po sebi tudi ni bila nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. Ker v primeru pravilne uporabe dvižne ploščadi do obravnavanega škodnega dogodka ne bi prišlo, ploščad sama po sebi ni bila nevarna stvar, delo v njej pa ne nevarna dejavnost. Če stvar, ki sama po sebi ni nevarna, postane takšna zaradi nedopustnega ravnanja tretjih oseb, je odgovornost za škodo lahko le krivdna.
Ker je do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi nepričakovanega in nedopustnega ravnanja tožnika, toženkine odškodninske odgovornosti sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo.
Nihče ni potrdil, da bi kdorkoli tožnika (zlasti tudi v povezavi z njegovim ravnanjem, ki je vodilo k nastanku škodnega dogodka) priganjal k hitremu delu, ali da bi se tako mudilo, da je zaradi tega tožnik delal pod pritiskom.
tehtanje ustavnih pravic v koliziji - tehtanje ustavnih pravic - pravica do zasebne lastnine - enakost pred zakonom - uresničevanje in omejevanje pravic - poplačilo upnika - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - izpraznitev nepremičnin - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše
Sodišče mora ob tehtanju ustavne pravice do doma upoštevati tudi ustavno pravico lastnika do zasebne lastnine. Ni dvoma, da ima dolžnik v postopku osebnega stečaja pravico do spoštovanja doma, ki je varovana v okviru 36. člena Ustave RS, vendar pa je treba v okviru varovanja pravic iz 14. člena Ustave RS (enakost pred zakonom) in 15. člena Ustave RS (uresničevanje in omejevanje pravic) upoštevati, da nasproti dolžnikovim pravicam stojijo prav tako ustavno varovane pravice upnikov – imetnikov terjatev, ki morajo biti učinkovito uveljavljene v postopku prisilnega poplačila.
URS člen 22. ZMed člen 26, 31. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do izjave - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Po oceni sodišča prve stopnje je tožnik s popravkom, v katerem zanika obstoj partnerskega razmerja s A. A., prav tako pa zanika, da bi mu A. A. vodila posle, brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi (25 točka obrazložitve), s čimer se uresniči njegova pravica, da se objavi in sliši njegova plat zgodbe. Tožnik je s tem, ko je zanikal navedbe v obvestilu oziroma v prispevku medija in tudi prikazal nasprotna dejstva, varoval svoje interese.
Pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza, saj bi s tem nesorazmerno poseglo v strankino pravico do pritožbe.
zakonske zamudne obresti - prepoved teka zamudnih obresti - glavnica in natekle obresti
Dikcija ″do plačila‶ v resnici pomeni do prenehanja obveznosti, ki ni nujno posledica izpolnitve obveznosti, torej plačila, saj lahko obveznost preneha tudi na podlagi zakona.
Ni sporno, da so upnikove zakonske zamudne obresti od zapadlosti do uveljavitve novele OZ-A 22. 5. 2007 presegle glavnico in to je bistvo primera. Obresti so tedaj po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A niso mogle začeti teči znova.
zavarovalnina - nastanek zavarovalnega primera - način poškodovanja - toča - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje kot dokaz
Lastna in neutemeljena je dokazna ocena, da zaradi oddaljenosti vremenske postaje, na kateri opazovalec ni zaznal toče, sodišče ni imelo stvarne in zanesljive podlage, da toče v krajevnih in časovnih okoliščinah zatrjevanega zavarovalnega primera ni bilo. Sodišče prve stopnje slednjega nenazadnje niti ni zaključilo, ampak je dopustilo obstoj toče, ki pa ni bila takšne velikosti, da bi lahko povzročila škodo. Predmetno je obrazložilo s sklicevanjem na izvedensko ekspertizo (glej predvsem 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), zato ni storjena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvena vsebina ekspertize (v zvezi z drugo ekspertizo) je ravno v tem, da kljub oddaljenosti opazovalca, ki ni zaznal toče, zaradi drugih okoliščin (izmerjene temperature, radarske slike, zapiskov opazovalcev) morebitna toča ni bila takšne velikosti, da bi lahko na prikolici povzročila škodo, ki naj bi nastala v zatrjevanem zavarovalnem primeru.
Ni utemeljen ugovorni razlog o napačni odmeri sodne takse za pritožbo zoper sklep o nadaljevanju postopka (prvi in tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Ta je namreč odmerjena skladno s tarifno številko 30010 ZST-1 (v zvezi z opombo 3e).
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - napeljevanje - nadomestitev izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - zapor ob koncu tedna - zavrnitev predloga - namen kaznovanja
Čeprav 86. člen KZ-1 poudarja specialno prevencijo in resocializacijo storilca, kot je izražena v 45.a členu KZ-1, sodišče pri presoji ne more in ne sme zanemariti drugih namenov kaznovanja določenih s 45.a členom KZ-1. V nasprotju z napačnim razumevanjem pritožnika, 45.a člen KZ-1 ostaja pomemben tudi v fazi odločanja o načinu izvršitve kazni. Na njem temelji celoten sistem kaznovanja in ga ni mogoče zanemariti niti v stanju ex post res judicata, niti ga ni mogoče preglasiti z instituti NIK, saj ti izhajajo iz njega. Zato mora sodišče v fazi odločanja o NIK upoštevati vse z zakonom določene namene kaznovanja. To vključuje tudi varovanje temeljnih vrednot in načel pravnega reda ter ozaveščanje storilca in drugih o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj z nameni povračilnosti ter specialne in generalne prevencije. Sodišče prve stopnje z upoštevanjem objektivnih okoliščin ni izničilo institutov NIK. Nasprotno, osredotočanje zgolj na subjektivne okoliščine in stanje obsojenca brez kakršne koli povezave s kaznivim dejanjem bi spodkopalo samo osnovo kaznovanja - cilje, ki jih želi doseči. Le s tehtanjem vseh okoliščin je mogoče doseči resnični namen alternativnega kaznovanja, ki uteleša humano kaznovalno politiko, ki upravičenim obsojencem omogoča prestajanje kazni na bolj human način, običajno zunaj institucionalnega okolja.
Podatki, zaenkrat razvidni iz spisa, ne podpirajo pritožbenega stališča, da USB ključek in računalnik, na katerih naj bi se po zapisniku o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave dejansko nahajali za obtoženca obremenilni podatki, ter obtoženčeva izjava v okviru postopka v ZPKZ, predstavljajo prima facie nedovoljene dokaze. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da imajo pravosodni policisti pri obsojencu, ki se vrne z izhoda, pravico opraviti varnostni pregled v skladu z določbami Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, pri čemer spisovni podatki kažejo, da naj bi v okviru varnostnega pregleda, v skladu z določbami tega zakona na poziv pravosodnega policista, USB ključek izročil obtoženi sam. Pritožniki tudi ne upoštevajo, da je glede na spisovne podatke (poročilo o vedenju obsojenca), računalnik predstavljal nedovoljen predmet, katerega so bili v skladu z določbami področnega zakona pravosodni policisti dolžni odvzeti. Drži, da naj bi obtoženi A. A. po izročitvi USB ključka v svojstvu obsojenca dne 8. 5. 2024 podal izjavo, ne da bi bilo izkazano, da je bil predhodno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, vendar pritožniki spregledajo, da naj bi šlo tudi v tem delu za posebne postopke znotraj zavoda za prestajanje kazni zapora, za katere veljajo določbe omenjenega zakona.