CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088195
ZASP člen 81, 81/1. OZ člen 287, 287/1, 287/2, 288. URS člen 60.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija - kabelska retransmisija glasbenih del - uporaba avtorskega dela - nadomestilo za uporabo - določitev primernega denarnega nadomestila - določitev višine nadomestila - običajno plačilo - odstop od sodne prakse - pravna varnost - predvidljivost - kršitev konkurence - enako obravnavanje - enako varstvo pravic - pravočasnost ugovora zastaranja - ugovor zastaranja obresti - prepozen ugovor zastaranja
V smislu enakega obravnavanja kabelskih operaterjev, zagotavljanja konkurenčnosti med njimi ter predvidljivosti je treba v vseh istovrstnih postopkih določanja primernega nadomestila uporabiti enak način določitve primernega nadomestila. Ker se je spremenila objektivna okoliščina (tarifa iz Skupnega sporazuma), ki je pravno odločilna za določitev primernega nadomestila, ni mogoče govoriti o posegu v prej navedene pravice.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086501
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 170, 170/1, 170/2. ZIL-1 člen 123a.
začasna odredba po zasp - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - delo industrijskega oblikovanja - individualnost avtorskega dela
Dela industrijskega oblikovanja so stvaritve, ki imajo uporabno funkcijo. Zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva je ustvarjalni manevrski prostor pri teh delih zožen, pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, ki je lahko tudi nezavedno. Merilo individualnosti je izpolnjeno le, kadar z izbiro elementov, ki jih vsebuje delo, avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbiro tako, da oblika dela odraža njegovo osebnost, s čimer mu vtisne svoj osebni pečat. Merilu individualnosti ne morejo zadostiti sestavni elementi, za katere je značilna njihova tehnična funkcija, saj varstvo iz naslova avtorske pravice ne zajema idej.
ZPP člen 181, 181/3, 182, 182/2, 184, 185, 186, 187, 480, 482, 482/1, 482/1-1, 496. ZGD-1 člen 263.
postopek v gospodarskih sporih - pravila postopka v gospodarskih sporih - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - vmesni ugotovitveni zahtevek
Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (drugi odstavek 182. člena ZPP). Pri tem ni pravno pomembno, ali bi v konkretnem primeru prišle v poštev posamezne specialne določbe določene vrste postopka in katere. Bistveno je, ali so za vse kumulirane zahtevke predpisani postopki iste vrste. Če niso, takšno združevanje zahtevkov ni dovoljeno.
Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka po tretjem odstavku 181. člena ZPP predstavlja primer privilegirane spremembe tožbe, za kakršno po 186. členu ZPP ni potrebna privolitev tožene stranke.
plačilo uporabnine - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - neupravičena pridobitev - primerna višina uporabnine - dokazovanje z izvedencem
Vprašanje ustrezne višine uporabnine (v smislu povprečne tržne najemnine) je strokovno vprašanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tej zvezi utemeljeno v postopek pritegnilo izvedenca.
ZPP člen 182. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 34.a, 34.a/3.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugovor zaradi pobota
Terjatev po primarnem in po podrednem pobotnem ugovoru ima pravno naravo kondikcijske terjatve in sta do višine nižjega istovetna - toženka z obema uveljavlja povračilo zaradi domnevne obogatenosti tožnikov in je podredna terjatev že zajeta v primarnem pobotnem ugovoru, ki je višji od podrednega.
S tem gre za navidezno eventualno kumulacijo pobotnih ugovorov, ki ju je potrebno obravnavati kot en zahtevek in ne za podredni zahtevek v skladu s 182. členom ZPP.
ZFU člen 95, 95/1, 95/1-2. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 15a, 15a/1, 57, 57/1, 57/3, 57/4, 144, 144/4, 163, 163/9.
akcesorna pridružitvena odgovornost - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - odgovornost odgovorne osebe - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pravica do obrambe v postopku - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - odgovornost za prekršek - opisano dejanje ni prekršek - sprememba sodbe na drugi stopnji - ustavitev postopka o prekršku
Koncept pridružitvene oziroma akcesorne odgovornosti pravnih oseb, kot je določen v prvem odstavku 14. člena ZP-1, temelji na okoliščinah, ki so primarno dejanske narave (storitev prekrška pri opravljanju dejavnosti in storitev prekrška v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe). Enako velja za koncept odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15.a člena ZP-1, ki prav tako na dejanski ravni zahteva ugotovitev povezave med pravno in njeno odgovorno osebo (storitev dejanja pri opravljanju dejavnosti pravne osebe). To pa pomeni, da je potrebno tudi v opisu dejanskega stanja, ki je sestavni del ali se priloži plačilnemu nalogu, ki storilcu ni vročen na kraju dejanja, konkretizirati podlage za odgovornost pravne in odgovorne osebe, saj gre za odločilne okoliščine dejanskega stanja.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2. ZPP člen 7, 7/1, 212.
poslovni razlog - izrek sodbe - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - prenehanje potrebe po delu delavca - delo študentov - samostojni podjetnik - agencijski delavec
Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga ni nepomembna okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenemu, na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce, študente …; ohranitev zaposlitve delavca ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.
Delo, ki sta ga v času podaje odpovedi in kasneje za toženko opravljala samostojna podjetnika, je spadalo v delokrog tožnikovega delovnega mesta varilec / ključavničar, kar pomeni, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Tudi ugotovitve o opravljanju dela agencijskega delavca v času podaje odpovedi in kasneje, utemeljujejo zaključek, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
V sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da ugodilni izrek vsebuje ugotovitev delovnega razmerja (kot dvostranskega pogodbenega razmerja med strankama), ne pa tudi ugotovitve o nezakonitosti oziroma razveljavitvi enostranskega akta delodajalca (odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Ugotovitev o slednjem predstavlja le podlago odločitve, ne pa predmeta odločitve.
OZ člen 13, 131, 168, 169, 190, 1035, 1041, 1041/2.
tožba na plačilo odškodnine - premoženjska škoda - protipravno ravnanje - odvzem stvari - vrnitev stroja - finančni leasing - asignacijska pogodba - rok plačila - pridržek lastninske pravice na premičnini - lastninska pravica na stvari - ugovor zastaranja - gospodarski subjekt - izgubljeni dobiček - navadna škoda - neupravičena obogatitev
Asignacija ne povzroči spremembe upnika ali dolžnika: asignant ne prevzame asignantovega dolga do asignatarja.
Ker tožnik ni plačal preostanka kupnine, kot je bilo dogovorjeno z Nakazilom, bi mu morala tožena stranka dati dodaten rok za izpolnitev, nato pa zahtevati izpolnitev od leasingodajalca.
Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (tretji odstavek 168. člena OZ). Tožnik ni zatrjeval in dokazoval, da je bager, ko ga je imel v posesti, oddajal v najem ali kako drugače služil z njim na trgu, niti, da je to nameraval, pa mu je bilo zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke to onemogočeno. Gola možnost, da se bager lahko oddaja, za prisojo odškodnine ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00086834
ZUreP-2 člen 206, 206/3, 206/3-3, 207, 207/6. ZPP člen 24, 24/3. OZ člen 190.
razlastitev nepremičnine - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - razlastitev s plačilom odškodnine - višina odškodnine - oblike odškodnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - verzijski zahtevek
Oblike odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ki jih je skladno s šestim odstavkom 207. člena ZUreP-2 mogoče zahtevati v nepravdnem postopku, določa 206. člen ZUreP-2. Ta v 3. točki tretjega odstavka med oblike odškodnine zaradi razlastitve uvršča tudi nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini. Določba bi bila uporabljiva, če bi tožnica kumulativno izpolnjevala dva pogoja - morala bi biti poslovni subjekt in opravljati poslovno dejavnost.
V sodni praksi VSRS ni zaslediti stališča, za kakršnega se zavzema tožnica, da bi odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi razlastitve po ZUreP-2 pripadala tudi fizičnim osebam, ki na razlaščeni nepremičnini niso opravljale poslovne dejavnosti. Upoštevaje izpostavljeno zakonsko podlago in sodno prakso VSRS, takšnim razlaščencem ne pripada odškodnina iz obravnavanega naslova.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 355.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pomanjkljiva dokazna ocena - pomanjkanje razlogov - odločilna dejstva - bistvena kršitev določb postopka - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - napotki pritožbenega sodišča
Dokazna ocena o t. i. organizacijskih in kadrovskih razmerah pomanjkljiva, v izpodbijanem delu sodbe pa tudi ni obrazložena konkretna povezava med temi razmerami in (ne)obstojem vsake posamezne očitane kršitve. Sodišče prve stopnje bi moralo dokazno oceniti vsako očitano kršitev samostojno: obstoj v odpovedi opisanih kršitev bi moralo preveriti v okviru trditev in dokaznih predlogov strank, ki sta jih podali v zvezi s posamično kršitvijo, na tej podlagi sprejeti dokazni zaključek, ali je tožnik katero od očitanih kršitev storil ali ne, in nato upoštevaje vsa ugotovljena dejstva presoditi, ali je bil podan utemeljen odpovedni razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
vrnitev v prejšnje stanje - gospodarska družba - zadostna skrbnost - pogoji za odločitev brez naroka - upravičen razlog
Tudi gospodarski družbi mora biti vsaj na načelni ravni dana možnost doseči vrnitev v prejšnje stanje ne le v primeru višje sile (katere predpostavka je, da izvira iz "zunanje sfere"), ampak tudi, ko zatrjuje, da zamude ni zakrivila, ker naj bi ravnala dovolj skrbno.
solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - zemljišče v kompleksu - medsebojna povezanost - verjetnost pravice - spor o lastništvu zemljišča - dokazovanje lastništva zemljišč - stanje vpisov v zemljiški knjigi - drugačno zemljiškoknjižno stanje - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - prosto oblikovanje tožbenega zahtevka
Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.
Iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS, v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.
priznanje pravic iz delovnega razmerja - vmesna zaposlitev - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije
Delavcu, ki si v času po nezakonitem prenehanju delovnega razmerja pri delodajalcu zagotovi drugo zaposlitev oziroma samozaposlitev, za to obdobje ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri delodajalcu, pri katerem mu je predhodno nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.
Pritožnikoma je bilo pravilno pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00088817
Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (2003) člen 51, 51/1, 51/2. ZSPJS člen 1, 1/2, 5, 7, 19, 20, 20/1, 20/2. URS člen 14, 14/2. ZJU člen 23, 86, 87, 88, 89. ZPP člen 8, 353, 358, 358-5.
javni uslužbenec - prezaposlitev - premestitev javnega uslužbenca - prenos plačnih razredov napredovanj - plačilo razlike v plači - uradniško delovno mesto - vsebina del - imenovanje javnega uslužbenca v naziv
V okoliščinah obravnavanega primera je mogoča ohranitev oziroma prenos plačnih razredov napredovanja, ki jih je tožnica dosegla na delovnem mestu v plačni skupini J (podskupini J1), ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pri toženki na delovnem mestu v plačni skupini C (podskupini C2). Zaključek temelji na pravilni ugotovitvi, da je bila tožnica pri prejšnjem delodajalcu zaposlena na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih, saj je na obeh delovnih mestih opravljala večinoma enake naloge oziroma sorodna dela.
Pogoj za premestitev na delovno mesto (ali sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto), ki se opravlja v uradniškem nazivu, je imenovanje v naziv (pogoje za imenovanje v naziv določajo členi od 86 do 89 ZJU), vendar tudi to ni okoliščina, ki bi bila podlaga za zaključek, da so delovna mesta v plačni skupini J (kjer se dela in naloge ne opravlja v nazivu) že iz tega razloga vsebinsko neprimerljiva z delovnimi mesti v plačni skupini C (kjer se naloge opravljajo v nazivu). Naziv je javnopravno pooblastilo za zastopanje v imenu države ali lokalne skupnosti pri izvrševanju nalog uradniškega delovnega mesta. To javnopravno pooblastilo pa nima neposrednega vpliva na samo vsebino del in nalog tega delovnega mesta v primerjavi z vsebinsko sorodnim delovnim mestom, ki je uvrščeno v plačno skupino J.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
evropski nalog za izvršbo - pogoji za izdajo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - nesporni zahtevek
Predpostavka za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi je, da gre za nesporen zahtevek. Uredba namreč tako po naslovu kot tudi po vsebini izrecno in jasno velja le za nesporne zahtevke. Po prvem odstavku 3. člena Uredbe se zahtevek šteje za nespornega, če: (a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali (b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali (c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali (d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
OZ člen 587, 616, 616/1, 618. SZ-1E člen 52. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
najemna pogodba za lokal - obstoj najemne pogodbe - plačilo najemnine - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - odpoved najemne (zakupne) pogodbe - enostranska odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok
Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje s potekom roka (odpovedni rok), ki ga določa najemna pogodba, in ne s predajo posesti predmeta najema, kot zmotno trdi pritožba.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve - pogoji za začasno odredbo - razlogi za začasno odredbo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda
Subjektivna nevarnost mora temeljiti na dolžnikovih ravnanjih in mora biti konkretna. Upnik mora izkazati dolžnikovo ravnanje, katerega posledica je zmanjševanje njegovega premoženja in s tem zmanjševanje možnosti za uspešno uveljavljanje denarne terjatve.