ZFPPIPP člen 121, 121/1, 299, 299/5, 308, 308/2-2, 365, 365-3. ZIZ člen 81, 81/3, 87, 87/1.
preizkus terjatve - prerekanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - zastavna pravica na premičninah - rubež premičnin - terjatev zavarovana z zastavno pravico - premoženje stečajnega dolžnika - premično premoženje - motorno vozilo - prodaja dolžnikovega premoženja - lastninska pravica tretjega
Napotitev, v primeru, ko ločitvena pravica temelji na izvršilnem naslovu, ima (načeloma) podlago v 308. členu ZFPPIPP. Vendar pa je možna le v primeru, ko gre za premoženje stečajnega dolžnika. V primerih, kot je obravnavani, pa ni podlage za napotitev kogarkoli na pravdo, saj stečajni dolžnik (zanj upravitelj) ne more prodajati premičnin, ki niso (več) njegova last in s tem niso del stečajne mase. Na takih premičninah že pojmovno ne more obstajati ločitvena pravica, zaradi katere bi bil upnik lahko prednostno poplačan iz določenega premoženja stečajnega dolžnika.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - načelo materialne resnice - pridobitev dokazov na nezakonit način
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekrškovni organ pozvalo, da predloži dokazilo o usposobljenosti policista za uporabo merilnika hitrosti, potrdilo o skladnosti tega merilnika hitrosti s predpisi o meroslovju in izpis meritev, opravljenih s tem merilnikom hitrosti v določenem časovnem obdobju, sodišče ni kršilo načela nepristranskosti, niti nobene določbe postopka o prekršku. Ravno nasprotno – sodišče je s tem ravnalo v skladu z načelom materialne resnice in hkrati z dokaznim predlogom, ki izhaja iz zahteve za sodno varstvo.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila - leasingodajalec - lastnik vozila - pravica do izjave - delna razveljavitev sodbe
Vozilo, ki je bilo z izpodbijano sodbo odvzeto, je last lizingodajalca, uporablja pa ga lizingojemalka, pri čemer je po pogodbi predvideno odplačevanje obrokov še štiri leta. Povedano pomeni, da je bilo vozilo odvzeto lizingodajalcu in da bi sodišče lastniku moralo dati možnost izjave. Odvzem avtomobila pomeni poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine, zato mora sodišče tak poseg presoditi tudi z vidika lastnika samega. Sodba ima sicer obširne razloge, ki se tičejo storilca prekrška in uporabnice, nima pa nobenih razlogov, iz katerih bi izhajala utemeljenost odvzema lastniku avtomobila (tudi z vidika lastnikovih možnosti za preprečitev nadaljnje uporabe vozila obdolženemu).
odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe - delna izpolnitev zahtevka - upravnik - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - prenakazilo prejetih sredstev
Tožeča stranka je tožbo sicer res delno umaknila zaradi plačil tožene stranke, vendar pa ta s plačili ni (delno) izpolnila zahtevka. Teh plačil namreč ni izvedla v svojem imenu in za svoj račun (iz svojega premoženja), temveč je vseskozi poudarjala, da plačuje v imenu in za račun etažnih lastnikov, oziroma da tisto, kar prejema od etažnih lastnikov, prenakazuje naprej tožeči stranki. Čeprav je torej tožeča stranka prejela nakazila iz računa tožene stranke (ki je upravnica), jih je prejela v imenu in za račun etažnih lastnikov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožena stranka (v svojem imenu in za svoj račun) delno izpolnila iztoževano terjatev, zaradi česar naj bi bilo treba delne umike tožbe šteti za uspeh tožeče stranke.
Sodišče prve stopnje je pri presoji obtožencu očitanega kaznivega dejanja v pritožbeno izpodbijani sodbi povsem prezrlo katere oblike kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena KZ-1 je bil sploh obtožen ter zanemarilo v tej zvezi sprejeto enotno sodno prakso, saj se je v razlogih oprostilne sodbe ukvarjalo predvsem z aspektom prostovoljnosti oškodovankinega početja, njene avtonomije odločanja ter načinom delitve prejetih denarnih sredstev.
predpostavke za izdajo zamudne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - ničnost sklepa skupščine - sklepčnost tožbe - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - dokazni predlog za zaslišanje strank - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker sodišče pozna pravo, o pravilni aplikaciji pravnih pravil ne zaslišuje strank; tak dokaz je neprimeren. Zaslišanje je dokazno sredstvo, ki je namenjeno dokazovanju dejstev. Tako je že iz tega razloga jasno, da odgovor na tožbo, da gre v zadevi za pravna vprašanja, ne more voditi v sklep, da je v odgovoru tožena stranka predlagala svoje zaslišanje.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - neporavnane obveznosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor - tek roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
posredniška pogodba - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Tožeča stranka v predmetnem postopku ni trdila, da si je kot posrednik prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, in da se ji je naročitelj (kar bi lahko bila v konkretnem primeru zgolj tožena stranka) zavezal, da ji bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. Ob izostanku zatrjevanja bistvenih sestavin posredniške pogodbe prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati, ali je bila v konkretnem primeru tovrstna pogodba med pravdnima strankama sklenjena, zato mu ni mogoče očitati, da je, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje.
Pravno podlago za odločitev o zahtevku predstavljajo določbe OZ o sklenitvi pogodbe (tj. 15. člen in nadaljnji OZ).
S stališča trditvene podlage tožeče stranke oziroma v le-tej opisanega posla, predstavlja „glavni posel“ naročilo materiala (za izdelavo strojnih inštalacij za naročnika E. d. o. o.) pri toženi stranki, in sicer s strani tožeče stranke. Pri tem pa je obveznost plačila navedenega materiala (kot zatrjevano) lahko izpolnila tudi družba E. d. o. o., saj lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (271. člen OZ).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - izigravanje upnikov - potek časa - zdravstveno stanje
Vsaka kršitev dolžnikovih obveznosti - brez upoštevanja okoliščin konkretnega primera - še nima značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja, ki bi imelo za posledico nedovoljenost odpusta obveznosti. Zgolj zaradi pred 19 leti prijavljene terjatve v stečajnem postopku, ki je dolžnik v postopku osebnega stečaja ni navedel kot del svojega premoženja, kar je življenjsko logično pojasnil in opravičil s tem, da je na terjatev zaradi poteka časa in svojega zdravstvenega stanja pozabil, dolžniku ni mogoče očitati izigravanja zakona in / ali upnikov niti ni mogoč zaključek, da je zavestno (namenoma) pozabil navesti priznano terjatev (na račun katere ni prejel nobenega izplačila).
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1.
ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčna odločba - davčne obveznosti - naknadna odmera doplačila davka
Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.
Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.
Ker je bila sodna taksa plačana na način in v roku, kot izhaja iz plačilnega naloga, se šteje, da je bila plačana na dan, ko je sodišče denarna sredstva prejelo na svoj račun. Fikcija umika pritožbe je zato nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse, ki je bila plačana pravočasno in v ustrezni višini.
ZPP člen 17. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 13/2, 14, 15, 16. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 965.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - splošna in posebna pristojnost - stalno prebivališče - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - prometna nesreča - premoženjska in nepremoženjska škoda - avtomobilska odgovornost - Hrvaška - pravo EU
Sodišče, ki je splošno pristojno za eno od toženih strank, je lahko pristojno tudi za ostale tožene stranke, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj. Ključna je torej splošna pristojnost, tj. pristojnost po stalnem prebivališču (oziroma sedežu) ene od toženih strank, ne pa kakršnakoli (npr. posebna) pristojnost.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 20.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - upoštevno obdobje - nepremičnina v zasebni lasti - historični izpisek iz zemljiške knjige - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - ogroženost preživljanja
Pri odločanju o delni taksni oprostitvi in obročnem plačilu je sodišče pravilno upoštevalo, da mora tožniku po plačilu sodne takse mesečno ostati najmanj znesek 804,36 EUR, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Če stranka mesečno ne razpolaga z navedenim zneskom, se po drugem odstavku 13. člena ZBPP šteje, da je njeno socialno stanje ogroženo.
najemna pogodba - izselitev najemnika - neplačevanje najemnine in stroškov - solidarna obveznost dolžnikov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba izreka na drugi stopnji
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka najemne pogodbe ni odpovedala, prav tako ni obvestila lastnika stanovanja o tem, da v stanovanju več ne živi oziroma predlagala iz tega razloga sklenitev aneksa. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi navedlo, da socialna stiska tožene stranke ne more vplivati na dolžnost plačila obveznosti, h katerim se je zavezala s sklenitvijo najemne pogodbe.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - nevložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - neplačevanje najemnine in stroškov - utemeljene okoliščine
Ker toženec ni plačeval najemnine in obratovalnih stroškov, kot se je zavezal v najemni pogodbi, mu je tožeča stranka po opominu utemeljeno odpovedala najemno pogodbo in zahtevala izpraznitev stanovanja. Pritožbeno sodišče razume stisko toženca ob nastali zdravstveni situaciji, vendar pa bi se toženec moral poslužiti možnosti, ki mu jo v takšni situaciji daje SZ-1 v določbi prvega odstavka 104. člena (sprožitev postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ob hkratnem obvestilu o tem lastniku stanovanja).
zavrženje tožbe zaradi neizkazanega pooblastila - tožba vložena po odvetniku brez predloženega pooblastila - poziv na predložitev pooblastila - opustitev predložitve pooblastila - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - prepozna predložitev pooblastila - popravni sklep - očitna pisna pomota - pisna pomota v uvodu odločbe - pritožba zoper popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - naknadno sosporništvo na aktivni strani
Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sklepom z dne 18. 3. 2009 tožba tožnika A. A. zavržena, ker na poziv sodišča ni predložil pooblastila za Odvetniško družbo B., ki je vložila tožbo. Sklep o zavrženju tožbe je postal pravnomočen dne 14. 4. 2009. Sprememba, ki jo je v uvod sodbe vnesel popravni sklep, ni očitna pisna pomota. V konkretnem primeru ne gre za napako, ki bi nastala pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa, temveč za vsebinsko odločitev, ali se je s predložitvijo pooblastila tožeči stranki pridružil nov tožnik oziroma, ali je s predložitvijo pooblastila odpadel razlog, zaradi katerega je bila tožba tožnika A. A. zavržena.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 189, 189/3, 189/4. ZZZDR člen 59, 59/2. DZ člen 74, 74/2.
objektivna sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - skupno premoženje bivših zakoncev - litispendenca - spor o obsegu skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zakonska domneva - načelo enotnosti skupnega premoženja - napotitev na pravdo - istovetnost tožbenega zahtevka - odločanje o isti stvari - nedoločen tožbeni zahtevek - nepopolna tožba
S tožbo na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni treba zajeti vsega premoženja. Velja, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju.
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži, je treba nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. To pomeni, da se delež posameznega zakonca določa na skupnem premoženju kot celoti in ne na posameznih premoženjskih enotah, ki tvorijo skupno premoženje.
Zakonec lahko v ločenih pravdah uveljavlja (nov) zahtevek na ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje, vendar pa bo določitev deležev na njem v prvem postopku učinkovala in zavezovala v naslednji pravdi, katere predmet bo druga stvar, ki prav tako spada v skupno premoženje.
S spremembo tožbe, torej z uveljavljanjem dodatnega zahtevka poleg obstoječega (da se ugotovi, da je delež na skupnem premoženju pravdnih strank enak), bi prišlo do nastopa litispendence.
Sodna odločba o deležih po naravi stvari vedno vsebuje odločitev o deležih obeh zakoncev na skupnem premoženju, (ne glede na to, katere stvari in/ali premoženje ima sodišče pred očmi pri ugotavljanju deležev), saj mora biti ta skupaj 100%. S tem, ko sodišče enemu prisodi manjši ali večji delež, hkrati odloči tudi, da je delež drugega večji ali manjši.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZSpo člen 64, 64/2. ODZ paragraf 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - lastninjenje po ZSpo - lastninjenje nepremičnine v uporabi športnega društva - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - neopredelitev do odločilnih dejstev - pravica do kontradiktornega postopka - enako varstvo pravic v postopku
V primerih, ko je društvo že pred uveljavitvijo ZSpo imelo na športnih objektih lastninsko pravico, lastninjenje in pravica lokalne skupnosti, da objekt razglasi kot objekt lokalnega pomena, ni mogla priti v poštev. Lastninjenju po ZSpo so lahko podvržene le nepremičnine, na katerih niso stali objekti v zasebni lasti. Za nepremičnine, ki se niso lastninile po ZSpo, pride v poštev lastninjenje po ZLNDL.
Sodišče prve stopnje je lastninsko pravico tožeče stranke na spornih nepremičninah presojalo zgolj z vidika pripadajočega zemljišča h gostišču M., ki pa ni bila edina podlaga, na kateri je tožeča stranka temeljila svoj tožbeni zahtevek. Zatrjevala je, da je do formalnega prenosa pravice uporabe nanjo kot dejanskega uporabnika spornih nepremičnin prišlo na podlagi (konkretno opredeljenih) upravnih odločb. Navedene trditve pomenijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, ki je sodišče prve stopnje ni obravnavalo. Ker se sodišče prve stopnje do navedb in predlaganih podlag tožeče stranke ni opredelilo, ji je odvzelo možnost vsebinskega obravnavanja pred sodiščem ter s tem kršilo 22. člen Ustave RS. Enako varstvo pravic (22. člen Ustave) zahteva tudi, da sodišče svojo odločitev ustrezno obrazloži.
ZPP člen 409, 409/4. ZZZDR člen 107. DZ člen 290. ZNP-1 člen 216.
uporaba zakona - veljavnost zzzdr - prehodne določbe ZNP-1 - uporaba zakona o pravdnem postopku - navzkrižje koristi staršev in otrok - postavitev posebnega zastopnika otroku - vloga posebnega zastopnika
V primeru, kadar si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, sodišče otroku postavi posebnega zastopnika. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih, če glede na okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.
Z izpodbijanim sklepom bo tožnica kot mati res omejena v pravici do uveljavljanja dekličinih koristi, vendar pa je ta poseg po mnenju pritožbenega sodišča dopusten, ker se je pojavil dvom, ali je zakonita zastopnica, zaradi izredno negativnega odnosa do dekličinega očeta, pri odločitvah, ki jih sprejema, sposobna dati prednost koristim deklice po stikih z očetom in čim hitrejšem zaključku tega postopka pred lastnim, morda tudi utemeljenim nezadovoljstvom z očetom svojega otroka.