dokazni predlog - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - mobilni telefoni - video posnetek kot dokaz
Storilec sodišču tudi očita, da je na obravnavi zaman poskušal predočiti videoposnetek incidenta kot dokaz, kjer je jasno videti in slišati policista B. B., na kakšen način mu je kot storilcu želel predočiti kazen oziroma kako mu je z grožnjo s sodiščem odvzel pravico do razjasnitve obtožbe. Tudi ta smiselno zatrjevana kršitev pravice storilca do poštenega postopka in možnosti izvedbe dokazov v svojo korist, v spisovnem gradivu ni izkazana, saj niti iz zahteve za sodno varstvo, niti iz zapisnikov o zaslišanju storilca in prič ne izhaja, da bi storilec predlagal pregled videoposnetka, ki naj bi nastal v obravnavanem dogodku. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi ob upoštevanju načela materialne resnice sodišče ni bilo dolžno izvesti tega dokaza
Opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 134.a členu KZ-1. Vsi zakonski znaki so konkretizirani in omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, določitev predmeta postopka oziroma dokazovanja in obrambi sporočajo, kaj je predmet obtožbe. Iz opisa dejanja kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno časovno obdobje, znotraj katerega se obdolžencu očita izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer od maja 2018 do 10. 5. 2019. Nadalje opredeljena so ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, konkretiziran pa je tudi nadaljnji zakonski znak, to je prestrašenost oškodovanca in njegovih bližnjih.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - začetek prodaje - ustavna pritožba - prekinitev postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Sklep o začetku stečajnega postopka je pravnomočen, zato ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem stečajne mase in poplačilom upnikov. Dolžnica tudi sicer vsebine ustavne pritožbe ni izkazala. Kot izhaja iz njenih navedb, ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo oziroma zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako pa iz njenih navedb ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.
posredniška pogodba - prodajna pogodba - sklenitev pogodbe - kdaj je pogodba sklenjena - soglasje volj - kdo lahko izpolni in stroški izpolnitve - izpolnitev dolžnika ali tretjega
Tožeča stranka v predmetnem postopku ni trdila, da si je kot posrednik prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, in da se ji je naročitelj (kar bi lahko bila v konkretnem primeru zgolj tožena stranka) zavezal, da ji bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. Ob izostanku zatrjevanja bistvenih sestavin posredniške pogodbe prvostopenjsko sodišče ni bilo dolžno presojati, ali je bila v konkretnem primeru tovrstna pogodba med pravdnima strankama sklenjena, zato mu ni mogoče očitati, da je, zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotno ugotovilo tudi dejansko stanje.
Pravno podlago za odločitev o zahtevku predstavljajo določbe OZ o sklenitvi pogodbe (tj. 15. člen in nadaljnji OZ).
S stališča trditvene podlage tožeče stranke oziroma v le-tej opisanega posla, predstavlja „glavni posel“ naročilo materiala (za izdelavo strojnih inštalacij za naročnika E. d. o. o.) pri toženi stranki, in sicer s strani tožeče stranke. Pri tem pa je obveznost plačila navedenega materiala (kot zatrjevano) lahko izpolnila tudi družba E. d. o. o., saj lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji (271. člen OZ).
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev obveznosti - izigravanje upnikov - potek časa - zdravstveno stanje
Vsaka kršitev dolžnikovih obveznosti - brez upoštevanja okoliščin konkretnega primera - še nima značilnosti nevestnega ali nepoštenega ravnanja, ki bi imelo za posledico nedovoljenost odpusta obveznosti. Zgolj zaradi pred 19 leti prijavljene terjatve v stečajnem postopku, ki je dolžnik v postopku osebnega stečaja ni navedel kot del svojega premoženja, kar je življenjsko logično pojasnil in opravičil s tem, da je na terjatev zaradi poteka časa in svojega zdravstvenega stanja pozabil, dolžniku ni mogoče očitati izigravanja zakona in / ali upnikov niti ni mogoč zaključek, da je zavestno (namenoma) pozabil navesti priznano terjatev (na račun katere ni prejel nobenega izplačila).
ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 389, 398, 590, 590/2, 590/2-1. ZSReg člen 17, 17/1, 40, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 137.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - registrski postopek - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - udeležba v postopku - udeleženci postopka - manjšinski delničar - pravni interes manjšinskih delničarjev - prebitje registrske zapore - kršitev pravice do izjave - listine, ki so podlaga za vpis
Kadar sodišče odloči o prebitju registrske zapore in v sodni register kljub manjkajoči listini vpiše sklep skupščine družbe o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, je treba manjšinskim delničarjem priznati pravico do udeležbe v registrskem postopku vpisa takega sklepa v sodni register.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje predlagatelju izdalo odredbo z dne 2. 9. 2021 o dopolnitvi predloga, s katero ga je pozvalo, da v roku 15 dni predloži manjkajočo izjavo poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 590. člena v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1 (glede katere se nanaša prebitje registrske zapore), poleg tega pa še pisno poročilo glavnega delničarja in poročilo revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine.
Pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker se ni imela možnosti izjaviti do predloga predlagatelja, na katerega se sodišče sklicuje v razlogih sklepa in s katerim naj bi upravičil vpis, kljub neizpolnitvi odredbe (prvi odstavek obrazložitve sklepa). Navedena kršitev je narekovala razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje. Z vrnitvijo zadeve v novo odločanje pritožbeno sodišče ne odreja vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, pač pa le nalaga registrskemu sodišču, da o zahtevku za vpis še enkrat odloči. Izbris opravljenega vpisa lahko registrsko sodišče opravi šele, če bo v ponovljenem odločanju zahtevek pravnomočno zavrnjen
ZPP člen 18, 18/3, 116, 116/1, 120, 120/2, 133, 133/1, 318, 339, 339/2, 339/2-3. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 2.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - vročanje pravni osebi - vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - očitno neopravičen razlog - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - dogovorjena pristojnost - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti
Odsotnost zakonitega zastopnika ne more biti utemeljen razlog, da se toženka z vsebino pošiljk, naslovljenih nanjo, ne seznanja pravočasno.
Sklicevanje na nepristojnost (slovenskega) sodišča predstavlja uveljavljanje absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 18. členom ZPP. Vendar je glede na posebna pravila, ki so določena za izdajo zamudne sodbe, za presojo tako uveljavljane procesne kršitve odločilen dejanski okvir, ki je na razpolago sodišču prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica tožbo vložila pred slovenskim sodiščem in se v njej sklicevala na slovensko pravo.
Sodišče upošteva nepristojnost slovenskega sodišča zaradi dogovora o pristojnosti tujega sodišča le na ugovor stranke in ne po uradni dolžnosti. Tovrsten ugovor mora biti podan pravočasno, sicer se šteje, da je toženec privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Z vročitvijo tožbe je bila tako toženka seznanjena s tem, pred katerim sodiščem, v povezavi s katerim pravnim razmerjem in s kakšnim zahtevkom zoper njo tožnica uveljavlja sodno varstvo in je bilo od tedaj dalje toženki omogočeno s procesnimi dejanji vplivati na tek same pravde.
ZP-1 člen 25, 25/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
zaseg vozila - odvzem vozila - odvzem predmetov - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nerazumljivi razlogi
Zaključek sodišča prve stopnje, da storilca, ki je šele s predmetno sodbo bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ni mogoče enačiti z ostalimi vozniki, ki v cestnem prometu naklepno vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je nerazumljiv. Pritrditi je namreč pritožbenim navedbam, da obdolženec naklepno sede za volan, čeprav ve, da nima pravice voziti v cestnem prometu, ne glede na to ali mu je ta pravica začasno odvzeta zaradi postopka pred sodiščem ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za vožnjo vozila v cestnem prometu.
ZPrCP člen 37, 37/5. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 257, 257/3. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zakonski opis - kolektivno kaznivo dejanje - enovito kaznivo dejanje - dokončano kaznivo dejanje - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bilo kaznivo dejanje po 257. členu KZ-1 v času obtožbenega očitka opredeljeno tako, da je bilo inkriminirano ravnanje uradne osebe ali javnega uslužbenca, ki je zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, izrabil svoj uradni položaj ali prestopil meje svojih pravic ali ne opravil uradne dolžnosti. Kaznivo dejanje je bilo opredeljeno kot namensko in nepopolno dvoaktno kaznivo dejanje. To pomeni, da je bilo kaznivo dejanje dokončano že z izrabo položaja in namenom za dodatni akt, katerega izvršitev ni bila potrebna niti na ravni poskusa. Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika - KZ-1E je opis kaznivega dejanja spremenil iz nepopolnega večaktnega delikta v enoaktni delikt z enovito prepovedano posledico.
Po oceni pritožbenega sodišča zakonski opis kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1 ne dopušča sklepa, da je kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic kolektivno kaznivo dejanje.
Tek zastaranja zaradi epidemije COVID-19 je zadržan le v nenujnih zadevah na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ. Sklepi z dne 19. 11. 2020, 17. 12. 2020 in 8. 1. 2021 pa niso imeli vpliva na zadržanje zastaranja, saj je bilo z njimi določeno, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, ne tečejo. Rok za zastaranje kazenskega pregona pa ni rok, ki je določen za uveljavljanje pravic strank v postopku, temveč rok v katerem mora država izvesti in pravnomočno končati kazenski postopek.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 50, 221, 221/1, 239, 239/5. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/1.
insolventnost - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - postopek osebnega stečaja - razlogi za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti
Dolžnik lahko domnevo trajnejše nelikvidnosti iz prve alineje 3. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP izpodbije le, če izkaže, da ima dovolj likvidnih sredstev za poplačilo svojih obveznosti in ne katerega koli premoženja, kot to meni pritožnik. Tega pa dolžnik ni izkazal.
najemna pogodba - izselitev najemnika - neplačevanje najemnine in stroškov - solidarna obveznost dolžnikov - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - sprememba izreka na drugi stopnji
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka najemne pogodbe ni odpovedala, prav tako ni obvestila lastnika stanovanja o tem, da v stanovanju več ne živi oziroma predlagala iz tega razloga sklenitev aneksa. Sodišče prve stopnje je pravilno tudi navedlo, da socialna stiska tožene stranke ne more vplivati na dolžnost plačila obveznosti, h katerim se je zavezala s sklenitvijo najemne pogodbe.
ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1, 185/2, 189, 189/3, 189/4. ZZZDR člen 59, 59/2. DZ člen 74, 74/2.
objektivna sprememba tožbe - dopustitev spremembe tožbe - skupno premoženje bivših zakoncev - litispendenca - spor o obsegu skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - zakonska domneva - načelo enotnosti skupnega premoženja - napotitev na pravdo - istovetnost tožbenega zahtevka - odločanje o isti stvari - nedoločen tožbeni zahtevek - nepopolna tožba
S tožbo na ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni treba zajeti vsega premoženja. Velja, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju.
Pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje in kakšni so deleži, je treba nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja. To pomeni, da se delež posameznega zakonca določa na skupnem premoženju kot celoti in ne na posameznih premoženjskih enotah, ki tvorijo skupno premoženje.
Zakonec lahko v ločenih pravdah uveljavlja (nov) zahtevek na ugotovitev, da posamezne stvari spadajo v skupno premoženje, vendar pa bo določitev deležev na njem v prvem postopku učinkovala in zavezovala v naslednji pravdi, katere predmet bo druga stvar, ki prav tako spada v skupno premoženje.
S spremembo tožbe, torej z uveljavljanjem dodatnega zahtevka poleg obstoječega (da se ugotovi, da je delež na skupnem premoženju pravdnih strank enak), bi prišlo do nastopa litispendence.
Sodna odločba o deležih po naravi stvari vedno vsebuje odločitev o deležih obeh zakoncev na skupnem premoženju, (ne glede na to, katere stvari in/ali premoženje ima sodišče pred očmi pri ugotavljanju deležev), saj mora biti ta skupaj 100%. S tem, ko sodišče enemu prisodi manjši ali večji delež, hkrati odloči tudi, da je delež drugega večji ali manjši.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - nevložitev odgovora na tožbo - zamudna sodba - neplačevanje najemnine in stroškov - utemeljene okoliščine
Ker toženec ni plačeval najemnine in obratovalnih stroškov, kot se je zavezal v najemni pogodbi, mu je tožeča stranka po opominu utemeljeno odpovedala najemno pogodbo in zahtevala izpraznitev stanovanja. Pritožbeno sodišče razume stisko toženca ob nastali zdravstveni situaciji, vendar pa bi se toženec moral poslužiti možnosti, ki mu jo v takšni situaciji daje SZ-1 v določbi prvega odstavka 104. člena (sprožitev postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ob hkratnem obvestilu o tem lastniku stanovanja).
Ker je bila sodna taksa plačana na način in v roku, kot izhaja iz plačilnega naloga, se šteje, da je bila plačana na dan, ko je sodišče denarna sredstva prejelo na svoj račun. Fikcija umika pritožbe je zato nesorazmerna sankcija za nehoteno napako pri plačevanju sodne takse, ki je bila plačana pravočasno in v ustrezni višini.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 20.
delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - odlog plačila sodne takse - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - upoštevno obdobje - nepremičnina v zasebni lasti - historični izpisek iz zemljiške knjige - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - ogroženost preživljanja
Pri odločanju o delni taksni oprostitvi in obročnem plačilu je sodišče pravilno upoštevalo, da mora tožniku po plačilu sodne takse mesečno ostati najmanj znesek 804,36 EUR, da ne bo ogroženo njegovo preživljanje. Če stranka mesečno ne razpolaga z navedenim zneskom, se po drugem odstavku 13. člena ZBPP šteje, da je njeno socialno stanje ogroženo.
zavrženje tožbe zaradi neizkazanega pooblastila - tožba vložena po odvetniku brez predloženega pooblastila - poziv na predložitev pooblastila - opustitev predložitve pooblastila - naknadna predložitev pooblastila odvetniške družbe - prepozna predložitev pooblastila - popravni sklep - očitna pisna pomota - pisna pomota v uvodu odločbe - pritožba zoper popravni sklep - nepravilna izdaja popravnega sklepa - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa - naknadno sosporništvo na aktivni strani
Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila s sklepom z dne 18. 3. 2009 tožba tožnika A. A. zavržena, ker na poziv sodišča ni predložil pooblastila za Odvetniško družbo B., ki je vložila tožbo. Sklep o zavrženju tožbe je postal pravnomočen dne 14. 4. 2009. Sprememba, ki jo je v uvod sodbe vnesel popravni sklep, ni očitna pisna pomota. V konkretnem primeru ne gre za napako, ki bi nastala pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa, temveč za vsebinsko odločitev, ali se je s predložitvijo pooblastila tožeči stranki pridružil nov tožnik oziroma, ali je s predložitvijo pooblastila odpadel razlog, zaradi katerega je bila tožba tožnika A. A. zavržena.
ZPP člen 17. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13, 13/2, 14, 15, 16. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška) (2005) člen 965.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - splošna in posebna pristojnost - stalno prebivališče - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov - prometna nesreča - premoženjska in nepremoženjska škoda - avtomobilska odgovornost - Hrvaška - pravo EU
Sodišče, ki je splošno pristojno za eno od toženih strank, je lahko pristojno tudi za ostale tožene stranke, če so tožbeni zahtevki med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj. Ključna je torej splošna pristojnost, tj. pristojnost po stalnem prebivališču (oziroma sedežu) ene od toženih strank, ne pa kakršnakoli (npr. posebna) pristojnost.
ZLNDL člen 3, 3/1. ZSpo člen 64, 64/2. ODZ paragraf 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - lastninjenje po ZSpo - lastninjenje nepremičnine v uporabi športnega društva - lastninjenje po ZLNDL - pravica uporabe - neopredelitev do odločilnih dejstev - pravica do kontradiktornega postopka - enako varstvo pravic v postopku
V primerih, ko je društvo že pred uveljavitvijo ZSpo imelo na športnih objektih lastninsko pravico, lastninjenje in pravica lokalne skupnosti, da objekt razglasi kot objekt lokalnega pomena, ni mogla priti v poštev. Lastninjenju po ZSpo so lahko podvržene le nepremičnine, na katerih niso stali objekti v zasebni lasti. Za nepremičnine, ki se niso lastninile po ZSpo, pride v poštev lastninjenje po ZLNDL.
Sodišče prve stopnje je lastninsko pravico tožeče stranke na spornih nepremičninah presojalo zgolj z vidika pripadajočega zemljišča h gostišču M., ki pa ni bila edina podlaga, na kateri je tožeča stranka temeljila svoj tožbeni zahtevek. Zatrjevala je, da je do formalnega prenosa pravice uporabe nanjo kot dejanskega uporabnika spornih nepremičnin prišlo na podlagi (konkretno opredeljenih) upravnih odločb. Navedene trditve pomenijo samostojno in sklenjeno pravno celoto, ki je sodišče prve stopnje ni obravnavalo. Ker se sodišče prve stopnje do navedb in predlaganih podlag tožeče stranke ni opredelilo, ji je odvzelo možnost vsebinskega obravnavanja pred sodiščem ter s tem kršilo 22. člen Ustave RS. Enako varstvo pravic (22. člen Ustave) zahteva tudi, da sodišče svojo odločitev ustrezno obrazloži.
potrebni pravdni stroški - nagrada in stroški izvedenca - izvedenina - odmera stroškov izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - odprava pomanjkljivosti - pravica izvedenca do nagrade
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to še ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov.