ZPP člen 18, 18/3, 116, 116/1, 120, 120/2, 133, 133/1, 318, 339, 339/2, 339/2-3. Konvencija o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Nova Luganska konvencija) (2007) člen 2.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - vročanje pravni osebi - vrnitev v prejšnje stanje - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - očitno neopravičen razlog - ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - dogovorjena pristojnost - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti
Odsotnost zakonitega zastopnika ne more biti utemeljen razlog, da se toženka z vsebino pošiljk, naslovljenih nanjo, ne seznanja pravočasno.
Sklicevanje na nepristojnost (slovenskega) sodišča predstavlja uveljavljanje absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 18. členom ZPP. Vendar je glede na posebna pravila, ki so določena za izdajo zamudne sodbe, za presojo tako uveljavljane procesne kršitve odločilen dejanski okvir, ki je na razpolago sodišču prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica tožbo vložila pred slovenskim sodiščem in se v njej sklicevala na slovensko pravo.
Sodišče upošteva nepristojnost slovenskega sodišča zaradi dogovora o pristojnosti tujega sodišča le na ugovor stranke in ne po uradni dolžnosti. Tovrsten ugovor mora biti podan pravočasno, sicer se šteje, da je toženec privolil v pristojnost slovenskega sodišča. Z vročitvijo tožbe je bila tako toženka seznanjena s tem, pred katerim sodiščem, v povezavi s katerim pravnim razmerjem in s kakšnim zahtevkom zoper njo tožnica uveljavlja sodno varstvo in je bilo od tedaj dalje toženki omogočeno s procesnimi dejanji vplivati na tek same pravde.
predpostavke za izdajo zamudne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - ničnost sklepa skupščine - sklepčnost tožbe - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - dokazni predlog za zaslišanje strank - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker sodišče pozna pravo, o pravilni aplikaciji pravnih pravil ne zaslišuje strank; tak dokaz je neprimeren. Zaslišanje je dokazno sredstvo, ki je namenjeno dokazovanju dejstev. Tako je že iz tega razloga jasno, da odgovor na tožbo, da gre v zadevi za pravna vprašanja, ne more voditi v sklep, da je v odgovoru tožena stranka predlagala svoje zaslišanje.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-1, 403, 403/1, 403/1-1.
ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčna odločba - davčne obveznosti - naknadna odmera doplačila davka
Dolžnik ima (na podlagi uvodnega stavka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP) pravico dokazovati, da kljub izdaji take odločbe ni ravnal nepošteno in nevestno. Zgolj s trditvijo, da je vso listinsko dokumentacijo posredoval računovodstvu, dolžnik ne more izpodbiti zakonske domneve, saj je sam odgovoren za pravilno in pošteno prikazovanje oziroma obračun davkov.
Dolžnik ne more izpodbijati same davčne odločbe, razen če bi dokazal, da je bila ta odpravljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka glede organizacije dela in poslovanja samostojna in avtonomna in da ni v pristojnosti sodišča ocenjevanje primernosti oziroma učinkovitosti izvedene reorganizacije.
OZ člen 190, 190/1, 191, 193.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 22, 22/1, 22/2, 32, 32/3.. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec skladno z navedenimi določili Uredbe ni bil upravičen od tožnice terjati povračila stroškov za nastanitev, saj mu jih je že izplačevala ESZD.
ZPrCP člen 37, 37/5. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.
predlog za izvršbo - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - identifikacija dolžnika - napaka pri zapisu priimka - označba dolžnika - nepopolnost predloga - popolnost predloga
V konkretnem primeru je bila napaka upnika zgolj v tem, da je pri zapisu dolžničinega priimka uporabil šumnike. Zapisal ga je kot "...ževič" namesto (pravilno) "...zevic". Gre za relativno manjšo pomanjkljivost, pri čemer so bili vsi ostali podatki, ki jih je navedel (EMŠO, davčna številka, datum rojstva in naslov dolžničinega bivališča v tujini), pravilni.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - neporavnane obveznosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor - tek roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
DZ člen 135, 136, 136/1, 141, 141/8. URS člen 22, 25.
odločanje o stikih z otrokom - drug izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Kot že pojasnjeno, je izvedenka dr. C.C. ugotovila tudi določene psihične spremembe na njunem zdravju ter predlagala, da je v trenutni situaciji potrebno omejiti stike med očetom in mld. otrokoma, predvsem zaradi varovanja koristi mld. otrok.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
Stroški začasnega zastopnika, postavljenega v zapuščinskem postopku dediču, ki živi v tujini in mu vročitve ni bilo mogoče opraviti, (5. točka drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, saj je ta izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij po njihovem pokojnem predniku.
Pritožbenim navedbam, da je mnenje brez vrednosti, ob povedanem ni mogoče slediti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da strošek izdelave izvedenskega mnenja ustreza običajni višini stroškov take vrste, pa pritožnik ne izpodbija. Da je navedeni strošek potreben za vodenje stečajnega postopka, pa je pritožbeno sodišče že presojalo v okviru reševanja pritožbe zoper sklep o izdaji soglasja za pridobitev strokovnega mnenja.
Opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 134.a členu KZ-1. Vsi zakonski znaki so konkretizirani in omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, določitev predmeta postopka oziroma dokazovanja in obrambi sporočajo, kaj je predmet obtožbe. Iz opisa dejanja kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno časovno obdobje, znotraj katerega se obdolžencu očita izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer od maja 2018 do 10. 5. 2019. Nadalje opredeljena so ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, konkretiziran pa je tudi nadaljnji zakonski znak, to je prestrašenost oškodovanca in njegovih bližnjih.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - začetek prodaje - ustavna pritožba - prekinitev postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Sklep o začetku stečajnega postopka je pravnomočen, zato ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem stečajne mase in poplačilom upnikov. Dolžnica tudi sicer vsebine ustavne pritožbe ni izkazala. Kot izhaja iz njenih navedb, ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo oziroma zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako pa iz njenih navedb ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila - leasingodajalec - lastnik vozila - pravica do izjave - delna razveljavitev sodbe
Vozilo, ki je bilo z izpodbijano sodbo odvzeto, je last lizingodajalca, uporablja pa ga lizingojemalka, pri čemer je po pogodbi predvideno odplačevanje obrokov še štiri leta. Povedano pomeni, da je bilo vozilo odvzeto lizingodajalcu in da bi sodišče lastniku moralo dati možnost izjave. Odvzem avtomobila pomeni poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine, zato mora sodišče tak poseg presoditi tudi z vidika lastnika samega. Sodba ima sicer obširne razloge, ki se tičejo storilca prekrška in uporabnice, nima pa nobenih razlogov, iz katerih bi izhajala utemeljenost odvzema lastniku avtomobila (tudi z vidika lastnikovih možnosti za preprečitev nadaljnje uporabe vozila obdolženemu).
ZPP člen 11, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 44, 126, 128, 128/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52.. OZ člen 191.
poklicno zavarovanje - zavrženje tožbe - prosto razpolaganje strank z zahtevki - plačilo nadurnega dela - odpoved zahtevkom
Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva vključitev v obvezno dodatno zavarovanje in posledično plačilo prispevkov iz tega zavarovanja, pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Zavzelo je pravilno stališče, da zahtevek tožnika za prijavo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta s A. d. d., v B. za čas od 1. 10. 2012 dalje in plačilo prispevkov poklicnega zavarovanja ni čista denarna terjatev, ki bi jo lahko delavec uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Odločilno dejstvo v tem sporu je v tem, da je tožnik večkrat podpisal izjave (nazadnje ob prejemu obvestila o regresu za leto 2016, ko je prečrtal pripis, da podpisuje samo prejem regresa), da so vse zapadle obveznosti tožene stranke do njega poravnane in da med strankama ni odprtih terjatev, bistveno stališče pa je v tem, da takšne izjave same po sebi niso nedoločne in posledično neveljavne. Gre za materialnopravno presojo izjav v listinah, zato izpoved tožnika, da ni vedel, kaj podpisuje, ne more biti odločilna. Glede na izrecni pripis na listinah, da spodaj podpisani izjavlja, da ima delodajalec do njega poravnane vse finančne in materialne obveznosti ter da do njega nima odprtih nikakršnih terjatev, ni utemeljeno tožnikovo zatrjevanje, da je s podpisom zgolj potrjeval prejem regresa. Tožnik ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjav, da so vse (zapadle) obveznosti tožene stranke do njega poravnane. V navedenem ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadurnega dela.
Sodišče prve stopnje je pri presoji obtožencu očitanega kaznivega dejanja v pritožbeno izpodbijani sodbi povsem prezrlo katere oblike kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena KZ-1 je bil sploh obtožen ter zanemarilo v tej zvezi sprejeto enotno sodno prakso, saj se je v razlogih oprostilne sodbe ukvarjalo predvsem z aspektom prostovoljnosti oškodovankinega početja, njene avtonomije odločanja ter načinom delitve prejetih denarnih sredstev.
Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
ZDR-1 člen 33, 37, 85, 88, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 89/3, 200, 200/3.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odpovedi - pravočasnost odpovedi - dokazna ocena - odpovedni razlog
Tožnica zmotno vztraja, da je odpoved nezakonita že zato, ker naj bi bila podana prepozno. Prikazuje kot da med pojmoma podaja odpovedi (s strani delodajalca) in vročitev odpovedi (delavcu) ni razlike in da morata biti podaja in vročitev nujno v sosledju, kar pa ne drži. Toženka je podala odpoved tožnici 21. 12. 2018, ko jo je prvič odposlala. Dejstvo, da je 5. 1. 2019 prišlo do napake pri vročanju, s čimer se tožnica strinja, in da je toženka tožnici 7. 1. 2019 znova poslala isto odpoved (vročitev opravljena 8. 1. 2019), ne pomeni, da je bila odpoved podana šele 7. 1. 2019.
Pri presoji zakonitosti odpovedi je sodišče vezano na dejanske opredelitve odpovednega razloga iz odpovedi. Toženka je tožnici v odpovedi očitala, da je 26. 10. 2018 in dodatno 7. 11. 2018 poskušala pridobiti premoženjsko korist, ki ji ne pripada - s tem, ko je predlagala priznanje (potrditev) viška 20 ur v zvezi z izdelavo Navodila službe zdravstvene nege in oskrbe DSO X. in druge poklicne aktivnosti, čeprav je večino tega dela opravila druga delavka.
Sodišče prve stopnje je s svojimi ugotovitvami preseglo navedeni okvir odpovedi, ko je tožnici očitalo razne nepravilnosti v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso bile predmet odpovedi. Tako po pravilnem opozorilu pritožbe toženka tožnici v odpovedi ni očitala neresničnega poročanja o tem, da je v prostem času v sestavo akta vložila veliko dela; da toženki ni poročala o tem, da je bistveni del prispeval zet ter druga delavka; da ni naredila obračuna dela; da se je neprimerno vedla do sodelavcev in delodajalca; da je nevestno opravila delo in kršila 33. člen ZDR-1.
ZP-1 člen 25, 25/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
zaseg vozila - odvzem vozila - odvzem predmetov - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nerazumljivi razlogi
Zaključek sodišča prve stopnje, da storilca, ki je šele s predmetno sodbo bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ni mogoče enačiti z ostalimi vozniki, ki v cestnem prometu naklepno vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je nerazumljiv. Pritrditi je namreč pritožbenim navedbam, da obdolženec naklepno sede za volan, čeprav ve, da nima pravice voziti v cestnem prometu, ne glede na to ali mu je ta pravica začasno odvzeta zaradi postopka pred sodiščem ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za vožnjo vozila v cestnem prometu.