Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja protipravnosti, kot ene od nujnih predpostavk odškodninske odgovornosti. Ugotovilo je, da tožnik ni imel pravnega naslova za bivanje v stanovanju.
razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - izpodbojnost - dobra vera
Da je pravni posel iz skupnega premoženja, ki ga sklene en zakonec brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen le v primeru, če pridobitelj ni bil v dobri veri.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00053004
ZNP-1 člen 6, 6/2, 44, 44/1, 55, 55/2, 56, 57, 57/2, 57/3, 61, 62, 62/1, 70, 70/1, 70/2. DZ člen 239, 239/2, 239/3. ZBPP člen 13. ZST-1 člen 11, 11/6.
plačilo pravdnih stroškov - stroški skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - materialni položaj - minimalni mesečni dohodek - finančno stanje - premoženjske razmere - dohodki - namen skrbništva - postopek po uradni dolžnosti - vodenje postopka v javnem interesu - izvedba dokazov po uradni dolžnosti - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec psihiatrične stroke - brezplačna pravna pomoč - odločitev po prostem preudarku
Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njene osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje in za zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov.
Če oseba, ki se postavi pod skrbništvo, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje, lahko sodišče po prostem preudarku ob upoštevanju meril, ki veljajo za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP, odloči, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča.
odločitev o pravdnih stroških - delni umik tožbe - delna izpolnitev zahtevka - upravnik - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - prenakazilo prejetih sredstev
Tožeča stranka je tožbo sicer res delno umaknila zaradi plačil tožene stranke, vendar pa ta s plačili ni (delno) izpolnila zahtevka. Teh plačil namreč ni izvedla v svojem imenu in za svoj račun (iz svojega premoženja), temveč je vseskozi poudarjala, da plačuje v imenu in za račun etažnih lastnikov, oziroma da tisto, kar prejema od etažnih lastnikov, prenakazuje naprej tožeči stranki. Čeprav je torej tožeča stranka prejela nakazila iz računa tožene stranke (ki je upravnica), jih je prejela v imenu in za račun etažnih lastnikov. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je tožena stranka (v svojem imenu in za svoj račun) delno izpolnila iztoževano terjatev, zaradi česar naj bi bilo treba delne umike tožbe šteti za uspeh tožeče stranke.
ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 389, 398, 590, 590/2, 590/2-1. ZSReg člen 17, 17/1, 40, 40/3. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 137.
iztisnitev manjšinskih delničarjev - registrski postopek - vpis sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja - vpis skupščinskega sklepa o prenosu delnic v sodni register - udeležba v postopku - udeleženci postopka - manjšinski delničar - pravni interes manjšinskih delničarjev - prebitje registrske zapore - kršitev pravice do izjave - listine, ki so podlaga za vpis
Kadar sodišče odloči o prebitju registrske zapore in v sodni register kljub manjkajoči listini vpiše sklep skupščine družbe o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, je treba manjšinskim delničarjem priznati pravico do udeležbe v registrskem postopku vpisa takega sklepa v sodni register.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje predlagatelju izdalo odredbo z dne 2. 9. 2021 o dopolnitvi predloga, s katero ga je pozvalo, da v roku 15 dni predloži manjkajočo izjavo poslovodstva iz 1. točke drugega odstavka 590. člena v zvezi z drugim odstavkom 387. člena ZGD-1 (glede katere se nanaša prebitje registrske zapore), poleg tega pa še pisno poročilo glavnega delničarja in poročilo revizorja o primernosti ponujene denarne odpravnine.
Pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker se ni imela možnosti izjaviti do predloga predlagatelja, na katerega se sodišče sklicuje v razlogih sklepa in s katerim naj bi upravičil vpis, kljub neizpolnitvi odredbe (prvi odstavek obrazložitve sklepa). Navedena kršitev je narekovala razveljavitev sklepa registrskega sodišča in vrnitev zadeve v novo odločanje. Z vrnitvijo zadeve v novo odločanje pritožbeno sodišče ne odreja vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, pač pa le nalaga registrskemu sodišču, da o zahtevku za vpis še enkrat odloči. Izbris opravljenega vpisa lahko registrsko sodišče opravi šele, če bo v ponovljenem odločanju zahtevek pravnomočno zavrnjen
Sodišče prve stopnje je pri presoji obtožencu očitanega kaznivega dejanja v pritožbeno izpodbijani sodbi povsem prezrlo katere oblike kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po prvem odstavku 175. člena KZ-1 je bil sploh obtožen ter zanemarilo v tej zvezi sprejeto enotno sodno prakso, saj se je v razlogih oprostilne sodbe ukvarjalo predvsem z aspektom prostovoljnosti oškodovankinega početja, njene avtonomije odločanja ter načinom delitve prejetih denarnih sredstev.
predlog za izvršbo - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - identifikacija dolžnika - napaka pri zapisu priimka - označba dolžnika - nepopolnost predloga - popolnost predloga
V konkretnem primeru je bila napaka upnika zgolj v tem, da je pri zapisu dolžničinega priimka uporabil šumnike. Zapisal ga je kot "...ževič" namesto (pravilno) "...zevic". Gre za relativno manjšo pomanjkljivost, pri čemer so bili vsi ostali podatki, ki jih je navedel (EMŠO, davčna številka, datum rojstva in naslov dolžničinega bivališča v tujini), pravilni.
ZPrCP člen 37, 37/5. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
Stroški začasnega zastopnika, postavljenega v zapuščinskem postopku dediču, ki živi v tujini in mu vročitve ni bilo mogoče opraviti, (5. točka drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, saj je ta izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij po njihovem pokojnem predniku.
Pritožbenim navedbam, da je mnenje brez vrednosti, ob povedanem ni mogoče slediti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da strošek izdelave izvedenskega mnenja ustreza običajni višini stroškov take vrste, pa pritožnik ne izpodbija. Da je navedeni strošek potreben za vodenje stečajnega postopka, pa je pritožbeno sodišče že presojalo v okviru reševanja pritožbe zoper sklep o izdaji soglasja za pridobitev strokovnega mnenja.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - ustavitev postopka izbrisa - neporavnane obveznosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - rok za ugovor - tek roka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil sklep o začetku postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije objavljen na spletnih straneh AJPES 8. 9. 2021, upnik pa je vložil ugovor dne 16. 9. 2021, torej pravočasno.
Opis kaznivega dejanja, kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe, vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po 134.a členu KZ-1. Vsi zakonski znaki so konkretizirani in omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, določitev predmeta postopka oziroma dokazovanja in obrambi sporočajo, kaj je predmet obtožbe. Iz opisa dejanja kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno časovno obdobje, znotraj katerega se obdolžencu očita izvrševanje kaznivega dejanja, in sicer od maja 2018 do 10. 5. 2019. Nadalje opredeljena so ravnanja, ki se očitajo obdolžencu, konkretiziran pa je tudi nadaljnji zakonski znak, to je prestrašenost oškodovanca in njegovih bližnjih.
sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - prodaja premoženja - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - začetek prodaje - ustavna pritožba - prekinitev postopka - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka
Sklep o začetku stečajnega postopka je pravnomočen, zato ni nobene ovire, da se ne nadaljuje z unovčenjem stečajne mase in poplačilom upnikov. Dolžnica tudi sicer vsebine ustavne pritožbe ni izkazala. Kot izhaja iz njenih navedb, ustavna pritožba ni bila vložena v zvezi s to stečajno zadevo oziroma zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Prav tako pa iz njenih navedb ne izhaja, da bi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo ta postopek zadržalo.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila - leasingodajalec - lastnik vozila - pravica do izjave - delna razveljavitev sodbe
Vozilo, ki je bilo z izpodbijano sodbo odvzeto, je last lizingodajalca, uporablja pa ga lizingojemalka, pri čemer je po pogodbi predvideno odplačevanje obrokov še štiri leta. Povedano pomeni, da je bilo vozilo odvzeto lizingodajalcu in da bi sodišče lastniku moralo dati možnost izjave. Odvzem avtomobila pomeni poseg v ustavnopravno zavarovano pravico do zasebne lastnine, zato mora sodišče tak poseg presoditi tudi z vidika lastnika samega. Sodba ima sicer obširne razloge, ki se tičejo storilca prekrška in uporabnice, nima pa nobenih razlogov, iz katerih bi izhajala utemeljenost odvzema lastniku avtomobila (tudi z vidika lastnikovih možnosti za preprečitev nadaljnje uporabe vozila obdolženemu).
DZ člen 135, 136, 136/1, 141, 141/8. URS člen 22, 25.
odločanje o stikih z otrokom - drug izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Kot že pojasnjeno, je izvedenka dr. C.C. ugotovila tudi določene psihične spremembe na njunem zdravju ter predlagala, da je v trenutni situaciji potrebno omejiti stike med očetom in mld. otrokoma, predvsem zaradi varovanja koristi mld. otrok.
ZPP člen 11, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 44, 126, 128, 128/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52.. OZ člen 191.
poklicno zavarovanje - zavrženje tožbe - prosto razpolaganje strank z zahtevki - plačilo nadurnega dela - odpoved zahtevkom
Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva vključitev v obvezno dodatno zavarovanje in posledično plačilo prispevkov iz tega zavarovanja, pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Zavzelo je pravilno stališče, da zahtevek tožnika za prijavo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta s A. d. d., v B. za čas od 1. 10. 2012 dalje in plačilo prispevkov poklicnega zavarovanja ni čista denarna terjatev, ki bi jo lahko delavec uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Odločilno dejstvo v tem sporu je v tem, da je tožnik večkrat podpisal izjave (nazadnje ob prejemu obvestila o regresu za leto 2016, ko je prečrtal pripis, da podpisuje samo prejem regresa), da so vse zapadle obveznosti tožene stranke do njega poravnane in da med strankama ni odprtih terjatev, bistveno stališče pa je v tem, da takšne izjave same po sebi niso nedoločne in posledično neveljavne. Gre za materialnopravno presojo izjav v listinah, zato izpoved tožnika, da ni vedel, kaj podpisuje, ne more biti odločilna. Glede na izrecni pripis na listinah, da spodaj podpisani izjavlja, da ima delodajalec do njega poravnane vse finančne in materialne obveznosti ter da do njega nima odprtih nikakršnih terjatev, ni utemeljeno tožnikovo zatrjevanje, da je s podpisom zgolj potrjeval prejem regresa. Tožnik ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjav, da so vse (zapadle) obveznosti tožene stranke do njega poravnane. V navedenem ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadurnega dela.
Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00053583
KZ-1 člen 20, 20/2, 55, 55/1, 204, 204/1. ZKP člen 372, 372-5, 394, 394/1.
izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe - dvakratno odločanje
S sodbo Okrožnega sodišča v Celju opr. št. III K 24618/2020 izrečena zaporna kazen 2 (dveh) let in 9 (devet) mesecev zapora je pri obd. A. A. kot določena upoštevala dvakrat in sicer najprej v zadevi opr. št. I K 67667/2020 (ta sodba je postala pravnomočna 18. 12. 2021) in pa še v izpodbijani sodbi, ki je kronološko izrečena po izreku sodbe v zadevi opr. št. I K 67667/2020 dne 11. 11. 2021.
ZMed člen 21, 21/2.. ZPP člen 286.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3, 109, 109/2.. KZ-1 člen 238.
odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Zmotno je stališče pritožbe, da že pravnomočna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi utemeljuje obstoj odškodninske odgovornosti toženke iz tega naslova. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, napake v postopku odpovedi same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja delodajalca, pri čemer pa zloraba instituta izredne odpovedi ni bila ugotovljena (VIII Ips 263/2012).
Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje zatrjevanih ravnanj trpinčenja ni presojalo kot celoto. To presojo je opravilo v 34. točki obrazložitve sodbe, v kateri je tudi pravilno zaključilo, da (zgolj) ugotovitve o vodenju postopkov zoper tožnika, četudi se je na koncu izkazalo, da ni storil nič nezakonitega, ne dajejo podlage za zaključek o trpinčenju tožnika na delovnem mestu.