izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče na podlagi 62. člena ZIZ – poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora – preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro nato sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.
začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca - smiselna uporaba določb ZIZ - odtujitev in obremenitev nepremičnine
Konkretne vsebinske navedbe oškodovane družbe, podkrepljene s predloženimi dokazi oziroma sklicevanjem na obstoječe dokaze v spisu, zato po utemeljenih pritožbenih navedbah pooblaščenca terjajo ustrezno vsebinsko odločitev oziroma ugoditev predlogu za začasno zavarovanje, ko sodišče (še) ne odloča s standardom gotovosti, temveč verjetnosti.
Ker pa zakon oziroma peti odstavek 502.a člena ZKP, zoper sklep o odreditvi začasnega zavarovanja obdolžencu zagotavlja kontradiktorni postopek, najprej z vložitvijo ugovora, šele nadalje pa je v devetem odstavku istega člena uzakonjena še pravica do pritožbe, je višje sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (tretji odstavek 403. člena ZKP).
spor majhne vrednosti - neupravičena pridobitev - izvedba javne prireditve - razveza pogodbe - učinek razvezane pogodbe - kondikcijski zahtevek - aktivna legitimacija - trditveno in dokazno breme - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dogovor je bil po ugotovitvi sodišča prve stopnje razvezan dne 3. 7. 2020, zato imata stranki v primeru, če je katera popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar sta dali (111. člen OZ). Zaradi razveze Dogovora toženka nima pravne podlage za zadržanje zneskov.
S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika z odločbo CSD, je odpadel razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke drugega odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje, niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom.
Sodišče prve stopnje, ki je zaradi umika predloga za izvršbo izvršilni postopek na podlagi 43. člena ZIZ ustavilo, v določbi drugega odstavka 76. člena ZIZ, skladno s katero je treba v takem primeru razveljaviti tudi opravljena izvršilna dejanja, ni imelo podlage za odreditev izbrisa hipoteke, saj ta ni bila pridobljena v okviru izvršbe in vknjižba hipoteke ne pomeni v tem postopku opravljenega izvršilnega dejanja. Takšno dejanje je bila namreč le zaznamba izvršbe, ki je bila skladno z določbami 170. člena ZIZ in tretjega odstavka 87. člena Zakona o zemljiški knjigi pod ID pravice/zaznambe X vpisana pri že predhodno vknjiženi hipoteki. Sodišče prve stopnje je bilo zato na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ hkrati s sklepom o ustavitvi postopka upravičeno odrediti zgolj izbris te zaznambe, ne pa tudi izbrisa hipoteke.
zahteva za sodno varstvo - pravno odločilna dejstva - dejansko stanje - dovoljeni pritožbeni razlogi - načelo materialne resnice - pridobitev dokazov na nezakonit način
S tem, ko je sodišče prve stopnje prekrškovni organ pozvalo, da predloži dokazilo o usposobljenosti policista za uporabo merilnika hitrosti, potrdilo o skladnosti tega merilnika hitrosti s predpisi o meroslovju in izpis meritev, opravljenih s tem merilnikom hitrosti v določenem časovnem obdobju, sodišče ni kršilo načela nepristranskosti, niti nobene določbe postopka o prekršku. Ravno nasprotno – sodišče je s tem ravnalo v skladu z načelom materialne resnice in hkrati z dokaznim predlogom, ki izhaja iz zahteve za sodno varstvo.
kazen zapora - način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - nepodaljšljiv rok - subjektivni razlogi - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Nesprejemljiva je trditev pritožnikov, da obsojenec dela v splošno korist ni opravil brez svoje krivde, ker si ni sam povzročil okoliščin, zaradi katerih dela ni mogel opraviti. Storitev kaznivega dejanja proizvodnje in izdelovanja prepovedanih drog, ki niso izključno za osebno rabo, za katerega je bil obsojen s sodbo Deželnega sodišča v Celovcu, je bila zagotovo zavestna in hotena, čeprav je verjetno obsojenec pričakoval, da njegovo dejanje ne bo odkrito. Tehtni so zato razlogi izpodbijanega sklepa, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, zaradi katerega je prestajal (štiriletno) zaporno kazen, le nekaj mesecev po pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, s katero je bilo odločeno, da lahko namesto prestajanja kazni v ZPKZ opravi določeno število ur dela v splošno korist, torej v času, ko bi že moral opravljati delo v splošno korist (vabila za razgovor so bila obsojencu poslana že v mesecu oktobru in novembru), kar nedvomno potrjuje zaključke sklepa, da je obsojenec s tem, ko je storil novo, celo hujše kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen na zaporno kazen (ki jo je prestajal od 20. 12. 2017 do 23. 12. 2020), sam povzročil okoliščine, zaradi katerih dela v splošno korist ni mogel opraviti.
Sodišče prve stopnje je po določbi tretjega odstavka 168. člena ZPP plačilo sodne takse, katere plačila je bil oproščen tožnik, na podlagi sklepa z dne 1. 10. 2021, naložilo v plačilo toženi stranki. Taksa je bila odmerjena na 172,80 EUR in sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo na sklenjeno sodno poravnavo z dne 14. 9. 2021, iz katere izhaja dogovor strank, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka in je zato toženi stranki naložilo plačilo 50 % sodne takse v višini 86,45 EUR. Pravilno tožena stranka v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da sta se stranki s poravnavo z dne 14. 9. 2021 dogovorili, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.
Prvi odstavek 112. člena ZMed je treba razumeti tako, da je dolžnik za vse svoje uporabnike dolžan oblikovati paket programov, ki vključuje programe posebnega pomena, vse ostale programe, torej tudi programe upnikov v tej zadevi, pa vključiti v svoje pakete pod enakopravnimi pogoji.
ZPrCP člen 37, 37/5. ZP-1 člen 42, 42/6, 136, 136/1, 136/1-4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zahteva za sodno varstvo - zastaranje pregona za prekršek - absolutno zastaranje - zadržanje teka roka - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.
Stroški začasnega zastopnika, postavljenega v zapuščinskem postopku dediču, ki živi v tujini in mu vročitve ni bilo mogoče opraviti, (5. točka drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, saj je ta izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij po njihovem pokojnem predniku.
Pritožbenim navedbam, da je mnenje brez vrednosti, ob povedanem ni mogoče slediti. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da strošek izdelave izvedenskega mnenja ustreza običajni višini stroškov take vrste, pa pritožnik ne izpodbija. Da je navedeni strošek potreben za vodenje stečajnega postopka, pa je pritožbeno sodišče že presojalo v okviru reševanja pritožbe zoper sklep o izdaji soglasja za pridobitev strokovnega mnenja.
ZP-1 člen 25, 25/1, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
zaseg vozila - odvzem vozila - odvzem predmetov - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - vožnja pod vplivom alkohola - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nerazumljivi razlogi
Zaključek sodišča prve stopnje, da storilca, ki je šele s predmetno sodbo bil spoznan za odgovornega storitve prekrška po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1, ni mogoče enačiti z ostalimi vozniki, ki v cestnem prometu naklepno vozijo brez veljavnega vozniškega dovoljenja, je nerazumljiv. Pritrditi je namreč pritožbenim navedbam, da obdolženec naklepno sede za volan, čeprav ve, da nima pravice voziti v cestnem prometu, ne glede na to ali mu je ta pravica začasno odvzeta zaradi postopka pred sodiščem ali zaradi tega, ker ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev za vožnjo vozila v cestnem prometu.
ZPP člen 11, 185, 185/1.. ZDR-1 člen 44, 126, 128, 128/1.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52.. OZ člen 191.
poklicno zavarovanje - zavrženje tožbe - prosto razpolaganje strank z zahtevki - plačilo nadurnega dela - odpoved zahtevkom
Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, v katerem tožnik zahteva vključitev v obvezno dodatno zavarovanje in posledično plačilo prispevkov iz tega zavarovanja, pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke. Zavzelo je pravilno stališče, da zahtevek tožnika za prijavo v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, sklenitev pogodbe o financiranju pokojninskega načrta s A. d. d., v B. za čas od 1. 10. 2012 dalje in plačilo prispevkov poklicnega zavarovanja ni čista denarna terjatev, ki bi jo lahko delavec uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Odločilno dejstvo v tem sporu je v tem, da je tožnik večkrat podpisal izjave (nazadnje ob prejemu obvestila o regresu za leto 2016, ko je prečrtal pripis, da podpisuje samo prejem regresa), da so vse zapadle obveznosti tožene stranke do njega poravnane in da med strankama ni odprtih terjatev, bistveno stališče pa je v tem, da takšne izjave same po sebi niso nedoločne in posledično neveljavne. Gre za materialnopravno presojo izjav v listinah, zato izpoved tožnika, da ni vedel, kaj podpisuje, ne more biti odločilna. Glede na izrecni pripis na listinah, da spodaj podpisani izjavlja, da ima delodajalec do njega poravnane vse finančne in materialne obveznosti ter da do njega nima odprtih nikakršnih terjatev, ni utemeljeno tožnikovo zatrjevanje, da je s podpisom zgolj potrjeval prejem regresa. Tožnik ni uveljavljal kakšnih drugih okoliščin, ki bi bile relevantne za presojo njegove volje ali razsodnosti pri podaji izjav, da so vse (zapadle) obveznosti tožene stranke do njega poravnane. V navedenem ni podlage za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadurnega dela.
ZP-1 člen 8, 21, 21/2. ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-10, 50, 50/4, 50/4-8.
zahteva za sodno varstvo - eventualni naklep - zavestna malomarnost - sankcije - opomin - cestnina - prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine
Storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je kot dolgoletni voznik istega motornega vozila zavedal, da lahko stori dejanje, ki pomeni kršitev zakona in je predpisano kot prekršek, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo, ker se je očitno zanašal na to, da je število osi na OBU napravi ustrezno nastavljeno, kar je v skladu s 26. členom KZ-1 definirano kot zavestna malomarnost.
Prekršek po 8. alineji četrtega odstavka 50. člena ZCestn stori posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z OBU napravo neustreznega cestninskega razreda. Bistvo storilcu očitanega prekrška je v neizpolnitvi predpisane obveznosti nastavitve ustreznega števila osi vozila na OBU napravi, posledica neizpolnitve take obveznosti pa je nastanek škode v obliki premalo obračunane cestnine. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da so predpisane obveznosti bile izpolnjene ravno zaradi tega, ker je bil storilcu izdan plačilni nalog, in ne pred izdajo plačilnega naloga. Storilčeva obveznost je bila nastaviti pravilno število osi, kar je storilec izpolnil po tem, ko je bil s strani podjetja, za katerega je opravljal prevoz, obveščen o tem, da število osi ni ustrezno nameščeno. To jasno izhaja iz dejstev, da ob povratku v Slovenijo ni bila zaznana istovrstna kršitev predpisov.
Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo zaradi pomanjkanja protipravnosti, kot ene od nujnih predpostavk odškodninske odgovornosti. Ugotovilo je, da tožnik ni imel pravnega naslova za bivanje v stanovanju.
predlog za izvršbo - navedba dolžnika v predlogu za izvršbo - identifikacija dolžnika - napaka pri zapisu priimka - označba dolžnika - nepopolnost predloga - popolnost predloga
V konkretnem primeru je bila napaka upnika zgolj v tem, da je pri zapisu dolžničinega priimka uporabil šumnike. Zapisal ga je kot "...ževič" namesto (pravilno) "...zevic". Gre za relativno manjšo pomanjkljivost, pri čemer so bili vsi ostali podatki, ki jih je navedel (EMŠO, davčna številka, datum rojstva in naslov dolžničinega bivališča v tujini), pravilni.
OZ člen 190, 190/1, 191, 193.. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 22, 22/1, 22/2, 32, 32/3.. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da toženec skladno z navedenimi določili Uredbe ni bil upravičen od tožnice terjati povračila stroškov za nastanitev, saj mu jih je že izplačevala ESZD.
dokazni predlog - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - mobilni telefoni - video posnetek kot dokaz
Storilec sodišču tudi očita, da je na obravnavi zaman poskušal predočiti videoposnetek incidenta kot dokaz, kjer je jasno videti in slišati policista B. B., na kakšen način mu je kot storilcu želel predočiti kazen oziroma kako mu je z grožnjo s sodiščem odvzel pravico do razjasnitve obtožbe. Tudi ta smiselno zatrjevana kršitev pravice storilca do poštenega postopka in možnosti izvedbe dokazov v svojo korist, v spisovnem gradivu ni izkazana, saj niti iz zahteve za sodno varstvo, niti iz zapisnikov o zaslišanju storilca in prič ne izhaja, da bi storilec predlagal pregled videoposnetka, ki naj bi nastal v obravnavanem dogodku. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi ob upoštevanju načela materialne resnice sodišče ni bilo dolžno izvesti tega dokaza
predpostavke za izdajo zamudne sodbe - zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - ničnost sklepa skupščine - sklepčnost tožbe - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor na tožbo - neobrazložen odgovor na tožbo - dokazni predlog za zaslišanje strank - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja
Ker sodišče pozna pravo, o pravilni aplikaciji pravnih pravil ne zaslišuje strank; tak dokaz je neprimeren. Zaslišanje je dokazno sredstvo, ki je namenjeno dokazovanju dejstev. Tako je že iz tega razloga jasno, da odgovor na tožbo, da gre v zadevi za pravna vprašanja, ne more voditi v sklep, da je v odgovoru tožena stranka predlagala svoje zaslišanje.