DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053909
ZDR-1 člen 34, 35, 43, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivda
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je škoda tožniku nastala brez njene krivde, saj je delo organizirala na varen način (43. čl. ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), da pa tožnik ni spoštoval predpisov o varnosti in zdravju pri delu, saj dela ni opravljal pazljivo, tako da bi zavaroval svoje življenje in zdravje, s tem pa je ravnal v nasprotju z določbo 35. člena ZDR-1 in 12. členom ZVZD-1, poleg tega pa tudi ni upošteval navodil tožene stranke za opravljanje dela, ki jih je po določbi 34. člena ZDR-1 dolžan spoštovati, je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbenih navedb, da je tožnik priznal, da je ukradel radio in protipravno uporabljal službeno vozilo, zaradi česar je bilo porušeno medsebojno zaupanje, ter da je bil tožnik za opravljeno delo pošteno plačan, zato ni mogoče upoštevati, kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa tudi sicer ne bi bile relevantne.
Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče izhajajoč iz pravila osebne vročitve (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP) pravilno presodilo, da je bila tožba osebno vročena drugo tožencu.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sodna taksa za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - sodna taksa kot procesna predpostavka
Plačilo sodne takse je v zakonu določeno kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo ugovora.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na tar. št. 4021 ZST-1, ki določa, da se za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi plača sodna taksa 55 EUR.
spor majhne vrednosti - joint venture - plačilo za opravljena dela - podjemna pogodba - sprejem ponudbe - notranje razmerje - razdelitev stroškov - aktivna stvarna legitimacija - pasivna stvarna legitimacija - utemeljenost tožbenega zahtevka
Stranka je stvarno legitimirana, če je nosilec pravic ali obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša civilni spor. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če sta podani aktivna in pasivna stvarna legitimacija, je treba tožbenemu zahtevku ugoditi.
Za odločitev v tem postopku je pravno odločilo le, kakšne dogovore so za potrebe vzpostavitve projekta njegovi predstavniki sklenili s tožečo stranko. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da notranja, medsebojna razmerja in dogovori med predstavniki projekta na razmerje med predstavniki projekta in tožečo stranko ne vplivajo. Zato za odločitev ni pravno odločilno, kako so si deležniki projekta z notranjim dogovorom razdelili plačilo stroškov povezanih z njegovo vzpostavitvijo. V kolikor dogovori s tožečo stranko niso bili v skladu z njihovimi notranjimi dogovori, tega posamezni predstavnik projekta ne more uveljavljati nasproti tožeči stranki. Zato tožena stranka ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da skladno z dogovorom med predstavniki projekta stroškov povezanih z izdelavo grafično video - animacije tožeči stranki ni dolžna plačati.
Če dokazna ocena ne sledi vsebini listin, temveč je plod vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, to ne predstavlja kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nestrinjanje tožene stranke z dokazno oceno sodišča prve stopnje o obstoju ali neobstoju pravno odločilnih dejstev pa, kot je že bilo pojasnjeno, ni dovoljen pritožbeni razlog v sporih majhne vrednosti.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, ki je za toženo stranko opravljal delo kot študent preko študentske napotnice in v zvezi s tem uveljavljal obstoj elementov delovnega razmerja. Za presojo pravilnosti odločitve je ključno vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sodelovanje med tožnikom in toženo stranko ni imelo lastnosti delovnega razmerja.
Glede na to, da obseg in režim tožnikovega dela ni bil enak obsegu in režimu dela redno zaposlenih in da stopnja njegove odvisnosti glede razpolaganja z delovnim časom ni bila enaka stopnji odvisnosti delavca v delovnem razmerju, elementi delovnega razmerja niso bili ugotovljeni.
Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.
Pritožnik ne uveljavlja nobenega od pritožbenih razlogov, saj zgolj pojasnjuje, da takse ni plačal, ker se njegovih trditev ne upošteva, ne izpodbija pa bistvenih ugotovitev sodišča prve stopnje, da v ugovoru, vloženem 24. 5. 2021, ni navedel relevantnih ugovornih razlogov in da je njegov ugovor, vložen 8. 6. 2021, prepozen.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053211
ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prenehanje dediščinske skupnosti - solidarna obveznost dedičev
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 132. člena ZD, saj je ta določba relevantna le za čas obstoja dediščinske skupnosti, ki pa je v obravnavanem primeru prenehala (s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) pred obdobjem, na katerega se nanašajo sporni računi. Glede na to, sodišče prve stopnje tudi ni napačno uporabilo 142. člen ZD. Z razdelitvijo zapuščine se podedovano premoženje zlije s premoženjem dediča.
Stroški, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tretji nasprotni udeleženki, niso pretirani in so v celoti v skladu z veljavno OT za posamezno opravilo.