ZPP člen 22, 46, 47, 47/1, 51, 52, 52/2, 339, 339/2, 339/2-4, 339/2-8, 354, 354/1, 485. OZ člen 275.
ugovor krajevne pristojnosti - krajevno nepristojno sodišče - bistvena kršitev določb postopka - splošna krajevna pristojnost - stalno prebivališče toženca
Če sodišče konkludentno zavrne ugovor krajevne pristojnosti, mora razloge za tako odločitev v sodbi pojasniti. V kolikor svoje odločitve ne obrazloži in se samo sklicuje na določbo 22. člena ZPP je s tem podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 399. člena ZPP. V konkretnem primeru ni mogoče uporabiti 51. člena ZPP, ki govori o krajevni pristojnost glede na kraj izpolnitve obveznosti, saj je ta določba uporabljiva le v sporih z mednarodnim elementom. Kadar izda odločbo sodišče, ki ni krajevno pristojno, je s tem podana kršitev iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Na podlagi take ugotovitve je prvostopno sodišče izhajajoč iz pravila osebne vročitve (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP) pravilno presodilo, da je bila tožba osebno vročena drugo tožencu.
Zamudna sodba temelji na neizpodbojni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo (ker ni odgovorila na tožbo) priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi svoj tožbeni zahtevek, zato sodišče v postopku izdaje zamudne sodbe ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb. Posledično takšne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pač pa zgolj iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 338. člena ZPP). Pritožbenih navedb, da je tožnik priznal, da je ukradel radio in protipravno uporabljal službeno vozilo, zaradi česar je bilo porušeno medsebojno zaupanje, ter da je bil tožnik za opravljeno delo pošteno plačan, zato ni mogoče upoštevati, kot bo razvidno iz nadaljevanja, pa tudi sicer ne bi bile relevantne.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00053909
ZDR-1 člen 34, 35, 43, 179, 179/1.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 5, 12.
plačilo odškodnine - nezgoda pri delu - krivda
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je škoda tožniku nastala brez njene krivde, saj je delo organizirala na varen način (43. čl. ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1), da pa tožnik ni spoštoval predpisov o varnosti in zdravju pri delu, saj dela ni opravljal pazljivo, tako da bi zavaroval svoje življenje in zdravje, s tem pa je ravnal v nasprotju z določbo 35. člena ZDR-1 in 12. členom ZVZD-1, poleg tega pa tudi ni upošteval navodil tožene stranke za opravljanje dela, ki jih je po določbi 34. člena ZDR-1 dolžan spoštovati, je utemeljeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - načelo kontraditktornosti - pravica do izjave v postopku - izbris kazenskih točk
ZP-1 ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk moralo poslati storilcu v izjasnitev pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega obvestila v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s čimer je storilki dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki izhajajo iz takega obvestila.
Verjetnosti obstoja terjatve, glede na pravnomočno odločitev sodišča o glavni stvari (nezakonitost premestitve), ni več mogoče presojati, saj je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je premestitev nezakonita.
ZPP člen 236a, 236a/6, 236a/7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vnaprejšnja dokazna ocena - zaslišanje priče - pisna izjava priče
V konkretnem primeru ni šlo za nerelevantno pričo, niti sodišče prve stopnje zavrnitve dokaznega predloga za neposredno zaslišanje priče ni obrazložilo na takšen način.
To, da se priča na vabilo ni odzvala, ne pomeni, da dokaza ni možno ali potrebno izvesti. Nerelevantna so pojasnila sodišča, da bi izvedba zaslišanja kršilo načela koncentracije in ekonomičnosti postopka.
Sodišče prve stopnje je izpostavilo del pisne izjave priče, da je izjavila vse, kar ve. Vendar tudi to ne daje podlage za dopustno zavrnitev zaslišanja v skladu z 236.a členom ZPP. Kršitev te določbe je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
Pritožnik ne uveljavlja nobenega od pritožbenih razlogov, saj zgolj pojasnjuje, da takse ni plačal, ker se njegovih trditev ne upošteva, ne izpodbija pa bistvenih ugotovitev sodišča prve stopnje, da v ugovoru, vloženem 24. 5. 2021, ni navedel relevantnih ugovornih razlogov in da je njegov ugovor, vložen 8. 6. 2021, prepozen.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053211
ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prenehanje dediščinske skupnosti - solidarna obveznost dedičev
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 132. člena ZD, saj je ta določba relevantna le za čas obstoja dediščinske skupnosti, ki pa je v obravnavanem primeru prenehala (s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) pred obdobjem, na katerega se nanašajo sporni računi. Glede na to, sodišče prve stopnje tudi ni napačno uporabilo 142. člen ZD. Z razdelitvijo zapuščine se podedovano premoženje zlije s premoženjem dediča.
Stroški, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo tretji nasprotni udeleženki, niso pretirani in so v celoti v skladu z veljavno OT za posamezno opravilo.