KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00052485
ZKP člen 506, 506/4. KZ-1 člen 62, 62/2.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe
Če obsojenec v danem roku ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 57. člena KZ-1, pa sme sodišče po drugem odstavku 62. člena KZ-1 preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen najpozneje v enem letu po poteku preizkusne dobe.
spor majhne vrednosti - dopolnitev nepopolne tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - povrnitev stroškov postopka - konec postopka zunaj glavne obravnave
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo k dopolnitvi tožbe, je bil tožnici vročen 4. 6. 2021. V tem sklepu ji je bil določen 15-dnevni rok za dopolnitev tožbe. Ta rok se je iztekel 19. 6. 2021, ki pa je bil sobota, zato se je rok iztekel na naslednji delovni dan, kar je bilo v ponedeljek 21. 6. 2021. Tožnica je dopolnitev tožbe podala 24. 6. 2021. Nobenega dvoma torej ni, da je tožnica rok zamudila in dopolnitev tožbe podala prepozno.
podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Sodišče prve stopnje je pri izdaji izpodbijanega sklepa povsem pravilno izhajalo iz pravnomočnega sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, da so bili ob sprejemu zadržanega na zdravljenje na varovani oddelek psihiatrične bolnišnice brez njegove privolitve izpolnjeni vsi z ZDZdr določeni pogoji in v nadaljevanju povsem pravilno ugotavljalo, ali so tudi v času odločanja o predlogu za podaljšanje zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ti pogoji, določeni v 39. členu ZDZdr, še vedno izpolnjeni.
Četudi je pritrditi pritožniku, da tokrat zadržani ni samovoljno opustil terapije, da se je zdravstveno stanje pri njem poslabšalo šele po ukinitvi in zamenjavi terapije, da do poslabšanja ni prišlo zaradi ravnanja zadržanega, temveč zaradi spremembe terapije - načina zdravljenja, ki mu je bila predpisana in se jo je v celoti držal, pa navedena dejstva, še ne omogočajo zaključka, da zaradi spremembe terapije, ki je povzročila trenutno poslabšanje stanja zadržanega, ni potrebno podaljšanje pridržanja, temveč le sprememba terapije, ki se lahko izvaja tudi z drugimi oblikami pomoči.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje da intenzivno zdravljenje zadržanega, za katerega je s sklepom z dne 23. 11. 2021 odločilo, da je nujno potrebno zaradi odvrnitve nevarnosti zase in druge, še vedno ni zaključeno in da bi odpust zadržanega pomenil tveganje za poslabšanje duševne motnje, četudi bi zadržani po navodilih zdravnikov poskušal dokončno terapijo vzpostaviti v domačem okolju, saj bi zaradi narave bolezni in učinkov zdravil lahko pri zadržanem prišlo bodisi do vnovičnega maničnega pomika bodisi do depresivne epizode. Pri tem se je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča povsem pravilno oprlo tudi na strokovno mnenje sodne izvedenke, ki je pojasnila, da zadržani v strukturiranem okolju ob rednem jemanju terapije in avtoriteti osebja uspe obvladovati svoje ravnanje, realnost pa je motena, a različno glede na področja življenja in izpostavila, da je duševna motnja pri zadržanem trenutno še izjemno nestabilna in bi v domačem okolju že ob manjših frustracijah lahko prišlo do hudega ogrožanja zdravja sebe in drugih. To pa pomeni, da je v času izdaje izpodbijanega sklepa še vedno podan prvi pogoj, t.j. pogoj iz 1. alineje 1. odstavka 39. člena ZDZdr, za zadržanje osebe na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - brezposelnost - iskanje zaposlitve - premoženjsko stanje dolžnika
Zmotno je dolžnikovo stališče, da upraviteljici ni dolžan poročati, če se njegovo premoženjsko stanje ne spreminja. Za takšno stališče v zakonu ni nobene opore. Stečajni dolžnik ni tisti, ki bi se lahko sam odločal, kdaj in o čem bo upraviteljici poročal. Za dolžnika veljajo v času osebnega stečaja določene obveznosti in omejitve, hkrati pa je njegova dolžnost tudi aktivno sodelovanje z upraviteljem.
ugovor tretjega v izvršilnem postopku - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe
Neuspešno si tretji v pritožbi prizadeva, da se iz izvršbe izločijo zarubljeni predmeti s ponovnimi trditvami o njegovem lastništvu le teh in s predložitvijo dokazov o lastništvu. Pozitivna zakonodaja tudi v primeru, ko so k ugovornim trditvam o lastništvu predmetov izvršbe predloženi dokazi (tretji je to storil že v ugovoru), ki izkazujejo verjetnost obstoja pravice, ki jo zatrjuje tretji, upnik pa ugovoru nasprotuje, izvršilnemu sodišču ne omogoča vsebinske presoje in odločitve, da je izvršba na predmete nedopustna. Zakonodaja predpisuje prenos vsebinskega odločanja o ugovornih navedbah tretjega in navedbah upnika v odgovoru na ugovor v poznejšo pravdo.
nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Sodišče prve stopnje glede na fazo kazenskega postopka omejeno glede procesnega postopanja o posameznih vprašanjih (tudi o morebitnem zastaranju kazenskega pregona). Odločitev o vprašanjih, relevantnih za presojo dovoljenosti kazenskega pregona (o teku zastaralnih rokov in posledično (ne)zastaranju kazenskega pregona zoper obdolženca), bo namreč upoštevaje fazo kazenskega postopka, lahko podalo šele v odločbi o glavni stvari.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik iz toženkine hiše sam odpeljal dokumentacijo. Ni dokazal, da bi prav dokumentacija, ki jo zahteva s tožbo, ostala pri toženki in da je le-ta ni hotela izročiti tožniku.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-5.. ZVoz-1 člen 64, 64/1.. ZP-1 člen 4, 22.
izredna odpoved delodajalca - utemeljen razlog - pravočasnost odpovedi
Tožniku je bila zaradi prekrškov, ki jih je storil v cestnem prometu, s pravnomočnim sklepom sodišča izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje. Brez veljavnega vozniškega dovoljenja tožnik ni mogel opravljati dela na delovnem mestu voznik strojnik težke mehanizacije, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške, pa lahko pridobi novo vozniško dovoljenje šele po šestih mesecih od izvršitve odločbe (prvi odstavek 64. člena ZVoz-1). Tožniku je bila torej izrečena sankcija za prekršek, zaradi katere ni mogel opravljati dela dalj kot šest mesecev, kar utemeljuje podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po peti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 99.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - parkirno mesto - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Škode, ki naj bi tožnici nastajala zaradi tega, ker ji toženka onemogoča dostop in parkiranje na parceli, ni izkazala za verjetno že zato, ker se je po izvedenem dokaznem postopku izkazalo za bolj verjetno, da tožnica na tem zemljišču že več mesecev parkira in da ji toženka tega ni nikoli preprečevala. Škoda, ki naj bi ji nastala v zvezi s popravilom avtomobila zaradi odbitega ogledala (če bi bilo ugotovljeno, da je za to odgovorna toženka), pa je brez dvoma nadomestljiva. Škode, ki naj bi ji nastajala s tem, ko avtomobil najde zaparkiran in ga ne more uporabljati, pa tožnica tudi ni konkretizirala do te mere, da bi bila možna ocena, ali je res težko nenadomestljiva. Nenazadnje za težko nadomestljivo škodo po naravi stvari praviloma šteje le nepremoženjska škoda.
nalog za izpraznitev poslovnega prostora - najemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe s strani stečajnega upravitelja - sodna odpoved najema - pogodba za določen čas - prenehanje najema s potekom določenega časa - neprimeren dokaz
ZFPPIPP, ki se v tem postopku uporablja kot specialen predpis, ne določa sodne odpovedi najemnega razmerja; za odločitev pa tudi ni relevantno, kdaj je tožena stranka prejela upraviteljevo odpoved najemnega razmerja, saj je pogodba, sklenjena za določen čas, v vsakem primeru prenehala s potekom časa.
SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/1, 217/2, 217/3. ZTLR člen 54.
priposestvovanje stvarne služnosti - način izvrševanja stvarne služnosti - vsebina stvarne služnosti - obseg stvarne služnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine
Glede na pravno teorijo in ustaljeno sodno prakso pritožba tožencev pravilno opozarja, da se stvarna služnost priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju v celotni priposestvovalni dobi, v presežku namreč ne more veljati domneva molčečega pristanka lastnika služeče nepremičnine na kateri temelji priposestvovanje. Vsebino služnosti določa način njenega izvrševanja, ki je odvisen od sredstev, s katerimi se je izvrševala, od trase poti, ki se je uporabljala, prav tako pa tudi od namena gospodarske izrabe in posledično potreb gospodujoče nepremičnine, kar vse vpliva na obremenitev služeče nepremičnine.
ZPP člen 4, 4/1, 212, 243, 286, 302, 302/3.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 34, 87, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. OZ člen 135, 136, 136/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovne obveznosti
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da gre pri sporočilu, ki ga je poslal tožnik B. fakulteti in uporabil zmerljivke (prasica in umobolno osebje) nedvomno za žaljivo sporočilo, ki bi lahko škodovalo poslovnim interesom tožene stranke, saj je B. fakulteta ena izmed večjih odjemalcev tožene stranke.
ogroženost otroka - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki otroka s staršem - vikend
Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča, da stiki čez vikend in z nočitvijo trenutno ne bi bili v korist otroka, ker je potreben določen čas, da se bo znova vzpostavil primeren odnos med predlagateljem in otrokom. Ker predlagatelj in otrok nista imela nekaj časa stikov, je treba najprej, da se predlagatelj izkaže, s tem, da bo skupaj s svojima staršema prihajal na stike k otroku v N., šele za tem pa je treba razmišljati o odobritvi stikov čez vikend.
Namen instituta ločitve zapuščine je preprečiti zlitje zapuščine z dedičevim premoženjem, saj bi se sicer lahko zgodilo, da terjatve upnikov, ki so jih imeli do zapustnika in so ob njegovi smrti prešle na dediča, ne bodo poplačane, ker jim bodo pri tem konkurirale terjatve dedičevih upnikov.
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji izpodbijanega sklepa po podatkih, s katerimi je razpolagalo, pritožnici utemeljeno upoštevalo kot zakoniti dedinji, vendar pa sta pritožnici ob vložitvi pritožbe podali dedno izjavo, s katero sta se dedovanju odpovedali. Takšna izjava je v pritožbi dopustna in pravočasna, saj tretji odstavek 205. člena ZD določa, da lahko prizadete osebe do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do spoštovanja doma - izselitev iz nepremičnine - pobot terjatev
Pravica do doma ni absolutno varovana, kot zmotno meni dolžnik. Kot je bilo dolžniku že pojasnjeno s strani sodišča prve stopnje, je odločilno za presojo utemeljenosti odloga izvršbe, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike. Dolžnik mora izkazati, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pri čemer je tudi pomembno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - nenavzočnost obtoženca na glavni obravnavi - predstavitev obtožbe - seznanitev z obtožbo - vročitev obtožnega predloga obdolžencu
Pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 321. člena in 443. člena ZKP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, s čemer uveljavljajo relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi razpisalo tri naroke za glavno obravnavo. Dne 16. 5. 2021 se zaradi odsotnosti državnega tožilca narok ni opravil, izven glavne obravnave pa je sodišče zaslišalo priči. Na naroku dne 9. 6. 2021 je sodišče pomotoma zapisalo, da se glavna obravnava nadaljuje z dokazovanjem, na njej pa je obdolženec podal svoj zagovor. Na naroku dne 30. 6. 2021 je sodišče prve stopnje saniralo procesno pomanjkljivost, in sicer izostali začetek naroka z branjem obtožnega predloga ter po modifikaciji obtožnega predloga v korist obdolženca, v nenavzočnosti obdolženca izreklo predmetno sodbo. Pritožnik ima sicer prav, da se glavna obravnava v skrajšanem postopku začne s predstavitvijo obtožnega predloga ali zasebne tožbe, ki jo prebere tožilec, kot tudi, da narok dne 9. 6. 2021, ko je sodišče "nadaljevalo z dokazovanjem" namesto začelo z glavno obravnavo, ni bil izveden v skladu s prvim odstavkom 443. člena ZKP, kar pa po presoji pritožbenega sodišča ni vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Obdolžencu je bil namreč na predobravnavnem naroku dne 5. 5. 2021, v navzočnosti njegovega zagovornika vročen obtožni predlog, obdolženec pa je izjavil, da dodatnega roka za pripravo obrambe ne potrebuje in se je odpovedal tridnevnemu roku iz tretjega odstavka 439. člena ZKP, iz česar je zaključiti, da je bil obdolženec z vsebino obtožnega predloga seznanjen, kar nenazadnje izhaja tudi iz vsebine njegovega zagovora, podanega na naroku dne 9. 6. 2021. Po povedanem zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Neutemeljena je pritožbena graja, da je prvostopenjsko sodišče kršilo pravico obdolženca do sojenja v njegovi navzočnosti (29. člena Ustave RS) in s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP. Po prvem odstavku 442. člena ZKP sme sodnik odločiti, da se opravi glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca, če ta ne pride kljub temu, da je bil v redu povabljen, s pogojem, da njegova navzočnost ni nujna in da je bil pred tem že zaslišan. V obravnavani zadevi je bil obdolženec z datumi narokov za glavno obravnavo seznanjen na predobravnavnem naroku dne dne 5. 5. 2021, kar je tudi potrdil s svojim podpisom, kar pomeni, da je bil pravilno vabljen. Svojega izostanka z naroka dne 30. 6. 2021 ni opravičil, na naroku je bil navzoč njegov zagovornik, ki je celo navedel, da se obdolženec strinja s sojenjem v nenavzočnosti. Obdolženec je bil pred tem že zaslišan, in sicer na naroku za glavno obravnavo z dne 9. 6. 2021, ko je sodišče pomotoma zapisalo, da se glavna obravnava nadaljuje z dokazovanjem, sodnica pa je ocenila, da obdolženčeva navzočnost na naroku ni nujna. Glede na navedeno so bili tudi po presoji pritožbenega sodišča izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca, zato v pritožbi zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
protipravno dejanje - lahka telesna poškodba - nasilje v družini - grožnja - duševna motnja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - kršitev kazenskega zakona - trajanje varnostnega ukrepa - vštevanje časa pridržanja - odločilna dejstva
Po določbi prvega odstavka 56. člena KZ-1 se v izrečeno kazen zapora, mladoletniškega zapora in denarno kazen všteje poleg pripora "kakršenkoli odvzem prostosti v zvezo s kaznivim dejanjem". V obravnavanem primeru pogoj za vštevanje ni bi izpolnjen, saj ni šlo za odvzem prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bil storilec kaznovan s kaznijo. Kazni se lahko uporabljajo za polnoletne in kazensko odgovorne storilce kaznivih dejanj. Izrečen varnostni ukrep ni kazen, temveč je kazenska sankcija, ki se navezuje na ukrepanje zaradi preprečevanja bodočih kaznivih dejanj, njihova vsebina pa se kaže v odpravljanju storilčeve nevarnosti za družbo. Sodišče prve stopnje je določbo 56. člena KZ-1 napačno uporabilo, ko je čas, prestan v pridržanju in v priporu, obdolžencu vštelo v čas izvrševanja varnostnega ukrep. Ugotovljeno predstavlja kršitev 4. točke 372. člena ZKP, ki jo je sodišče druge stopnje odpravilo na način, kot izhaja iz točke I. izreka drugostopenjskega sklepa.
Iz sklepa z dne 28. 9. 2021 izhaja, da se tožniku odobri premakljiv začetek delovnega časa med 6.30 in 7.30 uro ter premakljiv konec delovnega časa med 14.30 in 16.00 uro, da začne ta sklep veljati s 30. 9. 2021 in da velja do 29. 9. 2022 ter da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa. Tožena stranka ni izpolnila zahtevka tožnika za razveljavitev s tožbo izpodbijanih sklepov in mu za vtoževano obdobje odobrila zahtevan predčasen prihod in odhod z dela, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje. Kot izhaja iz povratnice k l. št. 17, ji je bila tožba vročena v odgovor dne 28. 9. 2021, na dan izdaje sklepa. Ker tožena stranka ni izpolnila zahtevka, ni dolžna na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP tožniku povrniti stroškov postopka, kot je napačno odločilo sodišče prve stopnje, ampak jih krije tožnik sam (prvi odstavek 154. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 22, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1. ZPP člen 181, 181/2, 185, 185/1, 339, 339/2, 339/2-14, 483.
materialno procesno vodstvo - odprava nesklepčnosti tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - odločitev o spremembi tožbe - pravni interes - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - spor v zvezi s stečajnim postopkom - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - odločanje po pravilih v gospodarskih sporih - pravno varstvo - druga pravna podlaga
Ugotovitvena tožba se lahko vloži ne le, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, pač pa tudi, če je tako določeno s posebnimi predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tak predpis je ZFPPIPP.
začasna ureditev stikov - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - sporno dejansko stanje - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole - uporaba predpisov - kogentna določila ZZZDR - Družinski zakonik (DZ)
Glede uporabe določb DZ in posledično ZNP-1 oziroma ZZZDR, ZIZ in ZPP pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na sodni praksi, da je postopek z izdajo začasne odredbe poseben postopek znotraj (rednega) postopka, ki terja uporabo procesnih pravil, veljavnih v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe oziroma odločitve o začasni odredbi po uradni dolžnosti.