• Najdi
  • <<
  • <
  • 19
  • od 27
  • >
  • >>
  • 361.
    VSL Sodba II Cp 42/2022
    12.1.2022
    MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00056376
    ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/1, 28, 28/4, 31, 31/1-2, 31/1-4, 32, 32/1-6, 35, 35/1, 42, 42/1, 42/2, 43, 43/1, 43/5. URS člen 39, 40.
    objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
    Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
  • 362.
    VSL Sodba I Cp 2046/2021
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00053275
    ZPP člen 443, 443/1, 453, 458, 458/1, 458/2.
    spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - neizvedba naroka - jasnost in nedvoumnost predloga za izvedbo naroka
    Zgolj predlog z zaslišanjem (stranke ali priče) se ne šteje kot zahteva (predlog) za opravo naroka (primerjaj VSL II Cp 835/2018 z dne 22. 8. 2018).
  • 363.
    VSC Sklep I Ip 417/2021
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00052989
    ZIZ člen 38, 53, 56.
    ugovor po izteku roka - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - zakonske zamudne obresti - stroški upnika - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi
    Sodišče prve stopnje bi se do posameznih navedb moralo opredeliti na način, da bi odločilo, ali izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo pogoje za obravnavanje v okviru ugovora po izteku roka (t. j. ali obstoji formalna ovira za vsebinsko obravnavanje ugovora). Slednje sodišču prve stopnje narekuje že določba drugega odstavka 56. člena ZIZ, ki določa, da sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.

    Poziv sodišča prve stopnje novemu upniku (upravniku) je neutemeljen. Iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki se uporablja v primeru, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, ne izhaja pooblastilo sodišču, da morebitnega prevzemnika terjatve (t. j. novega upnika) pozove, da sodišču sporoči, ali bo v posamezni izvršilni zadevi prevzel terjatev.3 To pomeni, da ZIZ v takšnem primeru zahteva aktivno ravnanje upnika. Pravne podlage za sprejeto odločitev ne ZIZ, ne ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ne dajeta.
  • 364.
    VSL Sodba II Cp 1938/2021
    12.1.2022
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00052524
    SZ-1 člen 118. SPZ člen 25. OZ člen 149, 150.
    padec na ledu - dolžnost upravnika večstanovanjske hiše - opustitev dolžnosti - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - opravljanje zimske službe - nevarna stvar - odgovornost etažnega lastnika
    Iz četrtega odstavka 118. člena SZ-1 ne izhaja, kako mora upravnik zagotavljati čiščenje snega na dovoznih poteh oz. funkcionalnem zemljišču oz. da ga mora čistiti sam.
  • 365.
    VSC Sklep Cp 509/2021
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VSC00075788
    ZPP člen 5, 7, 212, 285. URS člen 2. ZZVZZ člen 25, 25/1, 25/2.
    spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - predlaganje dokazov - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
    Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v 1. odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Tožeča stranka je že v pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) z dne 3. 3. 2020 kot dokaz za svoje trditve, da je bila tožencu ob pregledu v ambulanti za Internistično nujno pomoč dne 20. 7. 2019 postavljena diagnoza akutni alkoholni opoj, predlagala ambulantni karton toženca. Ta dokazni predlog je nato ponovila še v dopustni pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2020, ki jo je vložila kot odgovor na navedbe toženca v njegovi vlogi z dne 7. 5. 2020.

    Ta dokazni predlog tožeče stranke je sodišče prve stopnje očitno povsem spregledalo, saj se o njem v izpodbijani sodbi sploh ni izjavilo, ni mu niti ugodilo niti ga ni zavrnilo, čeprav ga je tožeča stranka predlagala za dokazovanje dejstva, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za odločilnega v tej zadevi, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo iz razloga, ker je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila tožencu ob urgentnem obisku internistične ambulante 20. 7. 2019 postavljena diagnoza iztreznitev ob akutnem alkoholnem opoju.

    Ker je bil v tem konkretnem primeru dokazni predlog tožeče stranke pravočasen in tudi dovolj konkretiziran, tožeča stranka pa je navajala tudi razloge, zakaj listinskega dokaza (še) ni predložila (ker vsebuje občutljive osebne podatke), je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča naloga sodišča prve stopnje, da bi tožečo stranko v okviru MPV (285. člen ZPP) pozvalo k predložitvi predlaganega dokaza, če je štelo, da s preostalimi predlaganimi in predloženimi dokazi tožeča stranka teh zatrjevanih dejstev ni uspela dokazati.

    Z opustitvijo dolžnega MPV (285. člen ZPP)2, pa tudi z opustitvijo izjave o predlaganem dokazu je sodišče prve stopnje tako tožeči stranki kršilo njeno pravico do kontradiktornosti (5. člen ZPP).
  • 366.
    VSL Sodba I Cpg 468/2021
    12.1.2022
    ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
    VSL00052525
    OZ člen 165, 239, 246, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 39.
    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - zapadlost odškodnine - nastop zamude dolžnika - pogodbena obveznost
    V skladu z določbo prvega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ).

    Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitev obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti.
  • 367.
    VSL Sklep II Cp 2061/2021
    12.1.2022
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00053029
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.
    regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neizkazanost pogoja nastanka težko popravljive škode - standard verjetnosti
    V postopku zavarovanja zadošča, da se odločilna dejstva ugotovijo s stopnjo verjetnosti in ni potrebno prepričanje o določenem odločilnem dejstvu, kot pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker je sodišče prve stopnje že na podlagi listinskega dokaza, ki ga je predložil sam tožnik, ugotovilo odločilna dejstva glede obsega terjatve, ki je podana s stopnjo verjetnosti, zaslišanje tožnika in prič ni bilo potrebno, zato je tudi očitek o procesni kršitvi neutemeljen.
  • 368.
    VSL Sklep II Kp 7200/2019
    12.1.2022
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSL00054035
    KZ-1 člen 228, 228/1.
    poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - neizpolnitev obveznosti - civilnopravna obveznost
    Pritožbeno sodišče zavrača stališče pritožnika, da v obravnavani zadevi že sama neizpolnitev civilnopravne obveznosti kaže na obstoj zakonskega znaka preslepitve, kar pritožnik utemeljuje z navedbami, da je bila izpolnitev obveznosti odvisna zgolj od volje osumljencev in da bi jo lahko izpolnila z vložitvijo enostavne vloge v izvršilnem postopku. Drži, da je šlo v obravnavanem primeru za relativno enostavno izpolnitev dogovorjene obveznosti, kar pa še ne pomeni, da gre njeno neizpolnitev nujno enačiti s preslepitvijo.

    Vrhovno sodišče je v svojih odločbah izostrilo kriterije, ki omogočajo razmejitev med kazenskim in civilnopravnim razmerjem, ter poudarilo, da se preslepitev kaže v védenju storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element (differentia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj ter jih jasno in določno razmeji od enostavne civilnopravne neizpolnitve obveznosti. Za kazenski postopek se torej zahteva nekaj več, nekaj kar kaže na védenje storilca, ki pa mora biti v opisu dejanja podprto s konkretnimi okoliščinami.
  • 369.
    VSM Sodba I Cp 859/2021
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00056516
    ZPP člen 325, 325/1, 326, 327, 347, 347/2, 347/5. OZ člen 82, 82/2. ZGO-1 člen 85, 85/1.
    pritožbena obravnava - odločanje po sodniku posamezniku - gradbena pogodba - skrita stvarna napaka - dopolnilna sodba - jezikovna razlaga pogodbe - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine
    Senat pritožbenega sodišča je ob obravnavanju predmetne pravdne zadeve na seji dne 14. 12. 2021 sprejel odločitev, da je potrebno v zadevi razpisati obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP) ter da se zadeva dodeli v odločanje sodnici posameznici - poročevalki, saj ne gre za zapleteno zadevo v dejanskem in pravnem smislu in od odločitve tudi ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (peti odstavek 347. člena ZPP).

    Končno je še dodati, da je gradnja doma za marsikoga eden večjih, če ne največji življenjski projekt, tako zaradi vrednot naše družbe kot tudi zaradi finančnega bremena, ki ga predstavlja. Prvi odstavek 85. člena takrat veljavnega ZGO-1 je namreč določal, da mora investitor zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču. Pri tem se gradbeni nadzor, ki je v interesu investitorja, ne sme poveriti izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu.
  • 370.
    VSC Sklep II Ip 409/2021
    12.1.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00053068
    ZIZ člen 24, 24/4.
    nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - nujni sosporniki - družbeniki izbrisane družbe
    Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki. Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
  • 371.
    VSC Sklep I Ip 420/2021
    12.1.2022
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00053828
    ZIZ člen 53, 53/2, 221, 221/1.
    izpraznitev in izročitev nepremičnin - ugovori zoper sklep o izvršbi - imenovanje izvršitelja
    Ob dejstvu, da se izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari, kot pravilno obrazloži sodišče prve stopnje, pritožbi neutemeljeno očitata neupravičenost imenovanja izvršitelja.
  • 372.
    VSC Sklep I Ip 422/2021
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC00053534
    ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/1.
    pravica do pravnega sredstva - odločba pritožbenega sodišča
    Dolžnik v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Ker sklepa višjega sodišča z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno in zakonito, ko je dolžnikovo pritožbo zoper takšen sklep kot nedovoljeno zavrglo.
  • 373.
    VSL Sklep II Ip 1689/2021
    12.1.2022
    DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00053813
    ZIZ člen 24, 24/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/6,. ZD člen 143, 143/1, 143/2. ZZK-1 člen 40, 40/1-6.
    ločitev zapuščine - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - prekinitev zapuščinskega postopka - dolžnik - pasivna legitimacija - lastništvo predmeta izvršbe - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - predmet dedovanja
    Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, do zaključka katerega oziroma do neuspešnega izteka roka za njegovo sprožitev se zapuščinski postopek prekine. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju, po nadaljevanju zapuščinskega postopka, pa je omejena le na tisto, kar od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostane.

    Ob vsem povedanem v primeru predlagane izvršbe ločitvenega upnika v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča na ločeno zapuščino, postopanje po tretjem odstavku 168. člena ZIZ zaradi vpisa dedičeve lastninske pravice na ločenem premoženju v zemljiški knjigi, in prekinitev izvršilnega postopka do zaključka zemljiškoknjižnega postopka o tem vpisu, ni na mestu. Tako postopanje bi bilo tudi v nasprotju s samim namenom ločitve zapuščine. Vse dokler ločitev zapuščine učinkuje, ločena zapuščina tudi ne more biti predmet dedovanja.

    Materialnopravno napačna je ocena sodišča prve stopnje, da napotitveni sklep zapuščinskega sodišča že predstavlja listino iz 6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na podlagi katere se lahko v zemljiški knjigi dovoli vknjižba lastninske pravice v korist dediča. V skladu z navedeno določbo ZZK-1 je namreč taka listina pravnomočni sklep o dedovanju. V posledici ločene zapuščine in prekinitve zapuščinskega postopka iz tega razloga pa vse do nadaljevanja zapuščinskega postopka sklep o dedovanju, ki bi bil šele podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na dediča, ne more biti izdan.
  • 374.
    VSC Sklep II Ip 404/2021
    12.1.2022
    IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSC00052634
    ZFPPIPP člen 221b, 221b/4.
    poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
    Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnav.
  • 375.
    VSL Sodba I Cpg 581/2021
    12.1.2022
    CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00053012
    URS člen 26. OZ člen 131, 239, 239/1, 239/2, 240. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 286, 286/1, 286/3, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZCes člen 95, 100, 100/1, 100/3, 100/3-3.
    pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - prometna ureditev - postavitev prometnega znaka - podlaga za odgovornost - kvalificirana protipravnost - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev pogodbene obveznosti - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - pravočasnost trditev - strokovno mnenje - dokaz
    Poročilo in njegove izsledke je treba brati kot celoto, saj je le tako mogoče pravilno interpretirati njegove zaključke. Opiranje na posamezne zaključke izven konteksta celotnega poročila ni pravilno.

    Upoštevajoč ugotovitve v Poročilu ni mogoče zaključiti, da bi bila odstranitev znaka brez izvedbe dodatnih ukrepov (takojšnja sanacija ali pridobitve ugodnih rezultatov dodatnih moritoringov) skladna s pravili stroke in veljavnimi predpisi, ki toženo stranko vežejo pri upravljanju občinskih cest (zagotavljanje varnosti cestne infrastrukture). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da opustitev odstranitve spornega prometnega znaka po prejemu Poročila ne predstavlja protipravnega ravnanja, pravilna.

    Kakšno vlogo imajo poročila in mnenja strokovnjakov, ki jih v spis predložijo pravdne stranke, je odvisno od trditev in ravnanj strank v postopku. Takšna listina se namreč lahko šteje kot trditve stranke, ki jo je predložila, lahko pa tudi kot dokaz. V tem primeru sta se obe pravdni stranki sklicevali na predloženo Poročilo in ga predlagali kot dokaz za svoje trditve. Med strankama je bil spor, kaj izhaja iz Poročila, saj je bila od tega odvisna presoja sodišča o obstoju protipravnosti ravnanja tožene stranke. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je Poročilo štelo kot dokaz in ga skladno z določilom 8. člena ZPP dokazno ocenilo.
  • 376.
    VSL sklep Cst 494/2021
    12.1.2022
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00053599
    SPZ člen 66, 124. ZFPPIPP člen 344, 344/1, 347.
    predkupni upravičenec - pravni interes za pritožbo - predkupna pravica - solastnina - etažna lastnina
    Sklenjena je bila pogodba s kupcem, ki je dal najvišjo ponudbo in kupnino že plačal v roku. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe izdan preuranjeno. Sodišče namreč ni bilo dolžno izpeljati postopka kot v primeru, ko je treba upoštevati dano ponudbo predkupnega upravičenca.
  • 377.
    VDSS Sodba Psp 211/2021
    12.1.2022
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS00055145
    ZŠtip člen 22, 22/3, 24, 24/2.. ZIUOOPE člen 57, 57/1, 57/1-1, 57/1-3.
    Zoisova štipendija - epidemija - interventna zakonodaja - izpolnjevanje pogojev
    Ustavno skladna je razlaga sodišča prve stopnje, da določba 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bil namen tega zakona v tem, da se pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1, ne pa nasprotno, da se tistim, ki so kljub epidemiji dosegli izjemne dosežke, le-ti ne upoštevajo. Kot izhaja že iz naziva zakona, je namen tega ravno v tem, da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da bi se z njegovim sprejetjem določenim kategorijam dijakov oziroma študentov onemogočilo uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
  • 378.
    VSL Sklep I Cpg 50/2021
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00053125
    OZ člen 82. ZPP člen 13, 181, 181/3, 219a, 279b, 319.
    najemno razmerje - najemna pogodba - obratovalni stroški - ničnost najemne pogodbe - razlaga pogodbe - mesečni pavšal - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotovitvena tožba - vzorčni postopek - pravnomočno razsojena stvar - učinki pravnomočnosti
    Plačilo "po pavšalu" je znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, sinonim zanj je povprečnina.

    Limitiranje cene v katerikoli smeri (ne več kot XXX; ne manj kot XXX) ni pavšal, pač pa zgolj to, kar izhaja iz logične in slovnične razlage pojma navzgor ali navzdol limitirane cene (cena ne sme biti več kot XXX, lahko pa je manj; ne sme biti manj kot XXX, lahko pa je več). Pavšal je, tehnično gledano, hkratni dvojni limit, pri njem je cena limitirana navzgor in navzdol v enotno postavko.

    Temeljno pravilo je, da postanejo pravnomočni le izreki sodnih odločb, ugotovljena dejstva in razlogi sodb pa le omejeno, v kolikor so nujno potrebni za identifikacijo zahtevka, vsebovanega v izreku (glej VSL I Cpg 675/2017, II Cp 857/2010, II Ips/85/2009). Seveda le pod pogojem, da je podana identiteta zahtevkov. Če ni identitete, potem učinkov pravnomočnosti ni. Učinkov pravnomočnosti zato v nobenem primeru ne morejo imeti le ugotovitve in razlogi sodišč v pravnomočnih sodbah, v katerih so se (ob drugačnem zahtevku) presojala ista dejanska in pravna vprašanja.

    Obravnavi (vedno) enakih spornih dejanskih in pravnih vprašanj v sporih, ki se opirajo na isto ali podobno dejansko in pravno podlago, se je mogoče izogniti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom iz tretjega odstavka 181. člena ZPP. Dodatne in širše možnosti ponuja novejša pravna ureditev z izvedbo vzorčnega postopka po 279.b členu ZPP.
  • 379.
    VDSS Sklep Psp 10/2022
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00053973
    ZPP člen 139b, 139b/3, 142, 142/4.. ZUP člen 87, 87/4, 96, 96/1.. Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve (2010) člen 8.
    zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe - zamuda roka
    Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede zatrjevanja o nepravilno zavrženi tožbi glede odločbe z dne 13. 4. 2015, saj je izkazano, da tožnik ni postopal skladno z napotilom v sklepu z dne 17. 9. 2021. Le-ta je bil tožniku vročen 8. 10. 2021, tožba pa je bila dopolnjena šele 22. 10. 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe.
  • 380.
    VSC Sklep II Ip 401/2021, enako tudi , , , ,
    12.1.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC00052988
    ZIZ člen 296. ZPP člen 142, 224.
    neplačilo sodne takse - procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva - povratnica - javna listina - vročitev plačilnega naloga
    Dolžnik zaključek sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni prejel, s čimer pa ne more biti uspešen. Iz povratnice izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo takse dolžniku vročen skladno z drugim in tretjim odstavkom 142. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, tako, da mu je bilo 9. 9. 2021 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, z navedbo kraja, kjer se nahaja, in roka, v katerem jo mora prevzeti. Ker dolžnik sodne pošiljke ni dvignil, mu je bila po izteku roka puščena v hišnem predalčniku. Ker je vročilnica javna listina, velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej napisano (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
  • <<
  • <
  • 19
  • od 27
  • >
  • >>