odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - prosti preudarek - običajni pogrebni stroški - čista vrednost premoženja - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Ugotovitev, da pritožniki pogrebnih stroškov niso priglasili, ne pomeni, da teh stroškov niso imeli in jih niso plačali, ampak pomeni le to, da niso uveljavljali njihovega plačila pri odmeri zapuščinske takse.
plačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - neplačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29.b člen ZIZ).
odškodninska odgovornost osnovne šole - protipravnost ravnanja učitelja - krivdna odškodninska odgovornost
Ker učitelj ni neposredno nadziral učencev med izvajanjem vaje ogrevanja, je s tem opustil dolžno nadzorstvo nad učenci, kar je protipravnost kot element odškodninske odgovornosti osnovne šole.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov - stroški odvetniških storitev - nagrada za zastopanje na naroku - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - razlaga odvetniške tarife
Narok je sestanek na sodišču. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da bo na enem sestanku opravilo dve procesni dejanji in je stranki vabilo hkrati na pripravljalni in prvi narok za glavno obravnavo, kar je skupaj trajalo dve uri in pol. Dvojna tematika, determinirana z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo neposredno po zaključku pripravljalnega naroka, lahko povzroči dalj časa trajajoč narok, kar se odrazi pri vrednotenju časa, potrebnega za zastopanje.
Upnik tudi ni z ničemer izkazal, katere poizvedbe je opravil, ob tem pa je tudi pojasniti, da v kolikor bi šlo za stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju, teh tudi ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ker skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZIZ te opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, tako da vpogleda v elektronsko dosegljive evidence.
padec na ledu - dolžnost upravnika večstanovanjske hiše - opustitev dolžnosti - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - opravljanje zimske službe - nevarna stvar - odgovornost etažnega lastnika
Iz četrtega odstavka 118. člena SZ-1 ne izhaja, kako mora upravnik zagotavljati čiščenje snega na dovoznih poteh oz. funkcionalnem zemljišču oz. da ga mora čistiti sam.
vročilnica kot javna listina - dokazovanje drugačnega datuma vročitve
Dolžnik neutemeljeno izpodbija dokazni pomen javne listine, ki ga ima podpisana vročilnica za sklep o izvršbi, predlog za izvršbo s prilogo in dopolnitvijo v spisu.
Dolžnikovo sklicevanje na lastno evidenco in na nemožnost preveritve v portalu slednje pošiljk Pošte Slovenije ni utemeljeno.
ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 505-8, 515, 515/3. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 346, 346/1. ZPP člen 181, 181/2. ZDR-1 člen 20, 20/3.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o poslovodenju - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - sklenitev pogodbe s samim seboj - kolizija interesov družbe in družbenika - nasprotje interesov - sklenitev pogodbe brez pooblastila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neodobritev neupravičeno zastopanega - lastnik - sklep družbenikov - skupščina družbenikov - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - vmesni ugotovitveni zahtevek
Toženo stranko bi kot poslovodjo pri sklenitvi pogodbe o poslovodenju lahko zastopala le skupščina družbenikov, vendar je ni. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ). Pogodba bi lahko obveljala le, če bi tožena stranka od tožeče oziroma skupščine družbenikov zahtevala, da se v primernem roku izreče, ali pogodbo odobrava ali ne (drugi odstavek 73. člena OZ), česar tožena stranka ni niti zatrjevala. Glede na to, da skupščina družbenikov Pogodbe in Aneksa ni odobrila, je treba skladno s tretjim odstavkom 73. člena OZ šteti, da nista bila sklenjena.
Položaj pri pogodbi, za katero OZ določa, da ne nastane (tretji odstavek 73. člena) je enak kot pri pogodbi, za katero izrecno določa, da je nična. Zato se neveljavnost neobstoječih pogodb sodno uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - preslepitveni namen - neizpolnitev obveznosti - civilnopravna obveznost
Pritožbeno sodišče zavrača stališče pritožnika, da v obravnavani zadevi že sama neizpolnitev civilnopravne obveznosti kaže na obstoj zakonskega znaka preslepitve, kar pritožnik utemeljuje z navedbami, da je bila izpolnitev obveznosti odvisna zgolj od volje osumljencev in da bi jo lahko izpolnila z vložitvijo enostavne vloge v izvršilnem postopku. Drži, da je šlo v obravnavanem primeru za relativno enostavno izpolnitev dogovorjene obveznosti, kar pa še ne pomeni, da gre njeno neizpolnitev nujno enačiti s preslepitvijo.
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah izostrilo kriterije, ki omogočajo razmejitev med kazenskim in civilnopravnim razmerjem, ter poudarilo, da se preslepitev kaže v védenju storilca, da kljub danim obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo. To je tisti element (differentia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj ter jih jasno in določno razmeji od enostavne civilnopravne neizpolnitve obveznosti. Za kazenski postopek se torej zahteva nekaj več, nekaj kar kaže na védenje storilca, ki pa mora biti v opisu dejanja podprto s konkretnimi okoliščinami.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje
Ne more pa sodišče slediti pritožbenemu razlogovanju o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni navedlo natančnega števila dodatno pridobljene dokumentacije. Res je iz stroškovnika razvidna le opredelitev postavke glede obsega zdravstvenega kartona od 100 do 200 strani v višini 102,00 EUR, ki jo je sodišče povzelo in ta podatek štelo kot pravilen. Glede na tako priglašeno postavko je pravilno priznalo nagrado iz tega naslova. Dejstvo namreč je, da je dodatno dokumentacijo pridobil izvedenski organ, ki je opravil tudi konkretno štetje števila strani dodatno pridobljene medicinske dokumentacije. Sodišče tako samega dejanskega preizkusa niti ne more opraviti.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - darilo - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na ustrezno materialnopravno izhodišče, da je treba pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev darilo sorodnikov načeloma šteti kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler eden od zakoncev ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Ker je pritožnik utemeljeno ugovarjal, da gre za obveznost iz skupnega premoženja, je sodišče pravilno preneslo procesno dokazno breme na toženko, ki je zadostila zgolj trditvenemu, ne pa tudi dokaznemu bremenu, saj je zgolj pavšalno navedla, da je bil kredit vzet z namenom plačevanja družinskih in gospodinjskih stroškov, ne da bi to konkretno obrazložila in ponudila dokaze.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - nujni sosporniki - družbeniki izbrisane družbe
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki. Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
V tej zadevi je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahteva za izločitev izvedenca dr. A.A. podana prepozno.
Po pridobitvi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti v C., v sestavi specialist medicine dela prometa in športa in specialista nevrologa, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 dalje, ker ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je kuharski pomočnik, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, pa je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez dolgotrajnih in pogostih prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053900
KZ-1 člen 54, 211, 211/1.. ZKP člen 369, 369/4.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - dokazna ocena - novi dokazi v pritožbenem postopku
Tudi sicer pa zasebna tožilka svoje očitke v pretežni meri skuša utemeljiti z obširnimi navedbami, ki se na konkretne očitke ne nanašajo in za obravnavano zadevo niso relevantne (npr. plačilo sedmine, obdolženčeva izposoja denarja od drugih oseb, očitki o spolni zlorabi).
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neizkazanost pogoja nastanka težko popravljive škode - standard verjetnosti
V postopku zavarovanja zadošča, da se odločilna dejstva ugotovijo s stopnjo verjetnosti in ni potrebno prepričanje o določenem odločilnem dejstvu, kot pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker je sodišče prve stopnje že na podlagi listinskega dokaza, ki ga je predložil sam tožnik, ugotovilo odločilna dejstva glede obsega terjatve, ki je podana s stopnjo verjetnosti, zaslišanje tožnika in prič ni bilo potrebno, zato je tudi očitek o procesni kršitvi neutemeljen.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c.
kaznivo dejanje velike tatvine - stranska kazen izgona tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - zakonitost kazenske sankcije
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - resničnost navedb v ugovoru
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb. Le teh sodišče druge stopnje v konkretnem primeru ne more presojati, saj je takšna presoja prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.
ugovor po izteku roka - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - davek na dodano vrednost (DDV)
Ugovor znižanja dolga iz naslova DDV se nanaša na višino terjatve, ta pa izhaja iz izvršilnega naslova sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za dejstva, ki se nanašajo na terjatev, da so nastala pred sklenitvijo sodne poravnave in bi moral dolžnik uveljavljati dogovor o izdaji dobropisa v pravdnem postopku.