začasna odredba - stiki otroka s staršem - omejitev stikov - odobritev Centra za socialno delo (CSD)
Po obrazloženem, ko je torej CSD kot strokovnjak dopustil sklenitev dogovora med staršema o stikih med počitnicami in torej ni zaznal ogroženosti otrok ob tako dogovorjenih stikih med počitnicami, sodišče prve stopnje (tudi) v mnenju CSD ni imelo zadostne opore za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zato se ni moč strinjati s stališčem CSD (podanim v Poročilu, izdelanem 15 dni po navedenem sklenjenem dogovoru, pri čemer za ta čas ni bil zatrjevan noben hujši konflikt pri prevzemu ali kakšen hujši dogodek, ki bi vplival na psihično stanje otrok, tako da bi utemeljeval za verjetno oceno, da obstaja huda čustvena stiska otrok) in sodišča prve stopnje, da bi le začasni stiki pod nadzorom pomagali pri razjasnitvi celotne situacije ter pri ugotovitvi, kako oče na stikih z otrokoma ravna, oziroma da bodo strokovni sodelavci lahko pridobili boljši vpogled v dinamiko med otrokoma in očetom in tudi lažje oblikovali stališče glede odločitve trajne oblike stikov med očetom in otrokoma.
izostanek priče z naroka - opravičilo izostanka z naroka
Pritožnik svoje odsotnosti ni nikoli opravičil, in to niti tedaj, ko je bil naposled zaslišan na naroku za glavno obravnavo dne 9. 9. 2021. Tudi sicer pa pritožnik v pritožbi ne pojasni, zakaj sedaj uveljavljanega razloga za izostanek iz naroka za glavno obravnavo (s katerim je bil po lastnih navedbah seznanjen 27. 5. 2021), ni navedel že prej, kot to terja četrti odstavek 369. člena ZKP.
nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - nujni sosporniki - družbeniki izbrisane družbe
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki. Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
ZDCOPMD člen 40.č, 40.č/1.. ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacija odgovornosti - trditveno in dokazno breme - zatajitev podatkov o opravljeni vožnji
V predmetni zadevi je bilo ob analizi vožnje voznika B. B. na podlagi njegove vozniške kartice ob primerjavi s tahografom ugotovljeno, da pravi podatki o vožnji na voznikovi kartici v dveh primerih niso bili prikazani (na kartici je bil prikazan počitek, dejansko pa je bilo enkrat z vozilom prevoženih 6,7 km, drugič pa 93,7 km), podatki so bili torej zatajeni, pri čemer prekrškovni organ brez dodatne analize z ustrezno tehnično in programsko opremo in primerjave podatkov s podatki tahografa tega ne bi mogel ugotoviti. Ugotovljeno dejansko stanje je bilo zato pravilno subsumirano pod prekršek iz prvega odstavka 40.č člena ZDCOPMD.
ZPP člen 139b, 139b/3, 142, 142/4.. ZUP člen 87, 87/4, 96, 96/1.. Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve (2010) člen 8.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe - zamuda roka
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede zatrjevanja o nepravilno zavrženi tožbi glede odločbe z dne 13. 4. 2015, saj je izkazano, da tožnik ni postopal skladno z napotilom v sklepu z dne 17. 9. 2021. Le-ta je bil tožniku vročen 8. 10. 2021, tožba pa je bila dopolnjena šele 22. 10. 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. ZUreP-1 člen 85, 87, 89, 89/3, 91. ZZK-1 člen 38, 38/3.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost občine - protipravnost - zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice - pretrganje vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - pogodba o finančnem leasingu - posojilna pogodba - kupoprodajna pogodba - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika in občine - izključitev predkupne pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice
Tožena stranka ni prekršila določbe 87. člena ZUreP-1, saj ta ne nalaga občini, da mora izdati potrdilo o neuveljavljanju oziroma uveljavljanju predkupne pravice, temveč ureja tudi položaj, ko občina potrdila ne izda (kar je nesporno tudi v tej zadevi), in sicer se v tem primeru šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.
sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojnost - procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - obveznice - izbris obveznic
Vsebina izpodbijanega sklepa je odločitev o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka. Naziranje pritožbe, da bi se moralo sodišče hkrati oziroma že v izpodbijanem sklepu izreči za nepristojno in zadevo (v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZPSVIKOB) kot pristojnemu odstopiti Okrožnemu sodišču v Mariboru, ne drži. Če bo sodišče ugotovilo, da je v skladu z zakonom to dolžno storiti, bo tako lahko ravnalo kadarkoli v nadaljevanju predmetnega postopka (sklep o nadaljevanju postopka pa je pogoj za takšno morebitno (nadaljnjo) odločitev).
Upnik tudi ni z ničemer izkazal, katere poizvedbe je opravil, ob tem pa je tudi pojasniti, da v kolikor bi šlo za stroške poizvedb o dolžnikovem premoženju, teh tudi ne bi bilo mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ker skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZIZ te opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, tako da vpogleda v elektronsko dosegljive evidence.
predlog za izločitev dokazov - zavrnitev predloga - odločba brez razlogov
Sicer pa iz razlogov napadenega sklepa ne izhajajo razlogi o samem predlogu zagovornika obdolženca za izločitev dokazov, ki jih pritožba utemeljeno pogreša, gre pa za razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje bi v napadenem sklepu zato moralo na trditve zagovornika obdolženca, podane v predlogu, odgovoriti oziroma v zvezi s tem navesti ustrezne razloge, ki pa jih napadeni sklep nima.
KZ-1 člen 192, 192/1. ZKP člen 54, 54/1, 64, 64/1, 144, 144-6, 435, 435/1. DZ člen 145. ZZZDR člen 107.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni oškodovanec - obtožni predlog - vložitev obtožnega predloga - obtožba upravičenega tožilca - zastopanje otroka - zakoniti zastopnik - zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca - oškodovanec kot tožilec - vsebina obtožnega predloga - opis dejanja v obtožnem predlogu - pooblastilo odvetniku - zavrženje obtožnega predloga - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Oče mladoletnih oškodovancev kot tožilcev je njun zakoniti zastopnik na podlagi zakona in je že po samem zakonu upravičen v njunem imenu opravljati procesna dejanja in podajati vloge pred sodiščem, zato ni treba obtožnega predloga zavreči zato, ker je v njem oče označen za oškodovanca kot tožilca. Iz opisa dejanja in vsebine obtožnega predloga je namreč jasno razvidno, da oče obtožni predlog vlaga kot zakoniti zastopnik mladoletnih oškodovancev kot tožilcev, ne pa kot oškodovanec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052986
SZ-1 člen 113, 113/1. ZPP člen 213, 214, 214/2.
nepremičnina - najemna pogodba za določen čas - potek časa veljavnosti - normalna uporaba stanovanja - obrabljenost stvari zaradi običajne rabe - čiščenje - trditveno in dokazno breme - pavšalno prerekanje
Tožena stranka s trditvami, da se je nepremičnina uporabljala za rezidenco veleposlanika in da je bilo najemno obdobje 10 let dolgo, zaradi česar se določene stvari običajno lahko tudi povsem obrabijo ter da je nastanek določenih poškodb življenjsko povsem pričakovan, ne more uspeti. Iz njih namreč ni mogoče zaključiti, zakaj bi konkretne poškodbe in oljni madež na podestu pred vhodom ob upoštevanju značilnosti poškodovanih stvari lahko bile posledica normalne obrabe oziroma dotrajanosti ob pričakovani desetletni normalni rabi nepremičnine za namen rezidence veleposlanika.
Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot mandatno pogodbo. Za mandatno pogodbo velja domneva odplačnosti, lahko pa se stranki dogovorita drugače. Čeprav sporazum med strankama ni določal višine plačila, pač pa da bo o tem sklenjena še posebna pogodba, iz njega izhaja, da sta stranki imeli v mislih odplačnost pogodbe.
nadaljevanje prekinjene izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki.
Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja verjetnosti obstoja terjatve - neizkazanost pogoja nastanka težko popravljive škode - standard verjetnosti
V postopku zavarovanja zadošča, da se odločilna dejstva ugotovijo s stopnjo verjetnosti in ni potrebno prepričanje o določenem odločilnem dejstvu, kot pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ker je sodišče prve stopnje že na podlagi listinskega dokaza, ki ga je predložil sam tožnik, ugotovilo odločilna dejstva glede obsega terjatve, ki je podana s stopnjo verjetnosti, zaslišanje tožnika in prič ni bilo potrebno, zato je tudi očitek o procesni kršitvi neutemeljen.
ZIZ člen 24, 24/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/6,. ZD člen 143, 143/1, 143/2. ZZK-1 člen 40, 40/1-6.
ločitev zapuščine - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - prekinitev zapuščinskega postopka - dolžnik - pasivna legitimacija - lastništvo predmeta izvršbe - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - predmet dedovanja
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, do zaključka katerega oziroma do neuspešnega izteka roka za njegovo sprožitev se zapuščinski postopek prekine. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju, po nadaljevanju zapuščinskega postopka, pa je omejena le na tisto, kar od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostane.
Ob vsem povedanem v primeru predlagane izvršbe ločitvenega upnika v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča na ločeno zapuščino, postopanje po tretjem odstavku 168. člena ZIZ zaradi vpisa dedičeve lastninske pravice na ločenem premoženju v zemljiški knjigi, in prekinitev izvršilnega postopka do zaključka zemljiškoknjižnega postopka o tem vpisu, ni na mestu. Tako postopanje bi bilo tudi v nasprotju s samim namenom ločitve zapuščine. Vse dokler ločitev zapuščine učinkuje, ločena zapuščina tudi ne more biti predmet dedovanja.
Materialnopravno napačna je ocena sodišča prve stopnje, da napotitveni sklep zapuščinskega sodišča že predstavlja listino iz 6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na podlagi katere se lahko v zemljiški knjigi dovoli vknjižba lastninske pravice v korist dediča. V skladu z navedeno določbo ZZK-1 je namreč taka listina pravnomočni sklep o dedovanju. V posledici ločene zapuščine in prekinitve zapuščinskega postopka iz tega razloga pa vse do nadaljevanja zapuščinskega postopka sklep o dedovanju, ki bi bil šele podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na dediča, ne more biti izdan.
OZ člen 165, 239, 246, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - zapadlost odškodnine - nastop zamude dolžnika - pogodbena obveznost
V skladu z določbo prvega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ).
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitev obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti.
odškodninska odgovornost osnovne šole - protipravnost ravnanja učitelja - krivdna odškodninska odgovornost
Ker učitelj ni neposredno nadziral učencev med izvajanjem vaje ogrevanja, je s tem opustil dolžno nadzorstvo nad učenci, kar je protipravnost kot element odškodninske odgovornosti osnovne šole.
ZFPPIPP člen 389, 389/2, 389/2-2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
posebna pravila o stečajni masi - izvzetje iz stečajne mase - prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe - omejitve in izvzetja iz izvršbe - regres za letni dopust
Iz stečajne mase so izvzeti vsi dolžnikovi prejemki, ki skupaj ne presegajo višine vrednosti v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP določenega eksistenčnega minimuma za dolžnika in osebe, ki jih je dolžan preživljati.