ZDCOPMD člen 40.č, 40.č/1.. ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacija odgovornosti - trditveno in dokazno breme - zatajitev podatkov o opravljeni vožnji
V predmetni zadevi je bilo ob analizi vožnje voznika B. B. na podlagi njegove vozniške kartice ob primerjavi s tahografom ugotovljeno, da pravi podatki o vožnji na voznikovi kartici v dveh primerih niso bili prikazani (na kartici je bil prikazan počitek, dejansko pa je bilo enkrat z vozilom prevoženih 6,7 km, drugič pa 93,7 km), podatki so bili torej zatajeni, pri čemer prekrškovni organ brez dodatne analize z ustrezno tehnično in programsko opremo in primerjave podatkov s podatki tahografa tega ne bi mogel ugotoviti. Ugotovljeno dejansko stanje je bilo zato pravilno subsumirano pod prekršek iz prvega odstavka 40.č člena ZDCOPMD.
KZ-1 člen 192, 192/1. ZKP člen 54, 54/1, 64, 64/1, 144, 144-6, 435, 435/1. DZ člen 145. ZZZDR člen 107.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni oškodovanec - obtožni predlog - vložitev obtožnega predloga - obtožba upravičenega tožilca - zastopanje otroka - zakoniti zastopnik - zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca - oškodovanec kot tožilec - vsebina obtožnega predloga - opis dejanja v obtožnem predlogu - pooblastilo odvetniku - zavrženje obtožnega predloga - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Oče mladoletnih oškodovancev kot tožilcev je njun zakoniti zastopnik na podlagi zakona in je že po samem zakonu upravičen v njunem imenu opravljati procesna dejanja in podajati vloge pred sodiščem, zato ni treba obtožnega predloga zavreči zato, ker je v njem oče označen za oškodovanca kot tožilca. Iz opisa dejanja in vsebine obtožnega predloga je namreč jasno razvidno, da oče obtožni predlog vlaga kot zakoniti zastopnik mladoletnih oškodovancev kot tožilcev, ne pa kot oškodovanec.
Ustavno skladna je razlaga sodišča prve stopnje, da določba 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bil namen tega zakona v tem, da se pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1, ne pa nasprotno, da se tistim, ki so kljub epidemiji dosegli izjemne dosežke, le-ti ne upoštevajo. Kot izhaja že iz naziva zakona, je namen tega ravno v tem, da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da bi se z njegovim sprejetjem določenim kategorijam dijakov oziroma študentov onemogočilo uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053781
URS člen 15, 22, 23, 25. ZIZ člen 15, 43, 44, 44/3, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 441, 441/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - oprava izvršbe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - delno poplačilo dolga - prostovoljno plačilo - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - nepravnomočen sklep o izvršbi - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - končanje izvršilnega postopka - pravnomočno končan izvršilni postopek - procesna odločitev - vsebinsko odločanje - obrazloženost odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - omejitev ustavnih pravic - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - preplačilo dolga - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - nov predlog za izvršbo - pravica do ugovora
Dolžnica je dne 13. 7. 2020 vložila ugovor in v njem dokazno podprto zatrjevala, da je prav tako dne 13. 7. 2020 v celoti poplačala upnikovo terjatev s pripadki. Po vložitvi ugovora je upnik umaknil predlog za izvršbo in sodišče prve stopnje je posledično s sklepom z dne 11. 9. 2020, ki je postal pravnomočen dne 1. 10. 2020, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžničini solastni nepremičnini. Glede na pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe z dne 11. 9. 2020 se torej izvršilna dejanja v obravnavani zadevi zoper dolžnico ne bodo več opravljala. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da lahko upnik kadarkoli predlaga nadaljevanje predmetne izvršbe, saj postopka, ki je pravnomočno končan, ni več mogoče nadaljevati.
Tudi dejstvo, da je poleg dolžničinega prostovoljnega plačila (opravljenega dne 13. 7. 2020) še banka A. d. d. dne 30. 6. 2020, torej že pred dolžničinim prostovoljnim plačilom, delno prisilno realizirala upnikovo terjatev, dolžnici ne daje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru. Dolžnica sicer pravilno ugotavlja, da je navedena okoliščina lahko razlog za nasprotno izvršbo, zmotno pa meni, da zaradi zavrženja ugovora oziroma nerazveljavitve sklepa o izvršbi s predlogom za nasprotno izvršbo ne bi mogla uspeti. Izvršba je bila namreč v obravnavani zadevi že delno opravljena, izvršilni postopek pa se lahko pravnomočno konča tudi s procesno odločitvijo o pravnem sredstvu (v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora), pri čemer je po 1. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ eden od razlogov za nasprotno izvršbo tudi, če je dolžnik med postopkom prostovoljno poravnal upnikovo terjatev. Ne drži torej pritožbeno stališče, da nasprotna izvršba ni mogoča, če o ugovoru dolžnika ni odločeno vsebinsko ali če sklep o izvršbi ni razveljavljen. Res bo v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen, kar pa ni ovira za dolžničin uspeh s predlogom za nasprotno izvršbo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bila z izpodbijano odločitvijo dolžnici kršena ustavna procesna jamstva iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Iz pravice do sodnega varstva res izhaja zahteva, da sodišče o pravnem sredstvu odloča po vsebini, vendar pa to ne velja absolutno. Zakon namreč lahko določi tudi omejitve te pravice, med drugim na način, da predpiše določene procesne predpostavke za meritorno odločanje. Ena od teh procesnih predpostavk je obstoj pravnega interesa vložnika, če ta ni podan, pravno sredstvo ni dovoljeno in ga sodišče zavrže. Tudi v takem primeru pa mora sodišče sprejeti odločitev s sodno odločbo in zanjo navesti ustrezne razloge.
ugovor po izteku roka - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost - zakonske zamudne obresti - stroški upnika - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje bi se do posameznih navedb moralo opredeliti na način, da bi odločilo, ali izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo pogoje za obravnavanje v okviru ugovora po izteku roka (t. j. ali obstoji formalna ovira za vsebinsko obravnavanje ugovora). Slednje sodišču prve stopnje narekuje že določba drugega odstavka 56. člena ZIZ, ki določa, da sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
Poziv sodišča prve stopnje novemu upniku (upravniku) je neutemeljen. Iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki se uporablja v primeru, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, ne izhaja pooblastilo sodišču, da morebitnega prevzemnika terjatve (t. j. novega upnika) pozove, da sodišču sporoči, ali bo v posamezni izvršilni zadevi prevzel terjatev.3 To pomeni, da ZIZ v takšnem primeru zahteva aktivno ravnanje upnika. Pravne podlage za sprejeto odločitev ne ZIZ, ne ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ne dajeta.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 96, 96/1.. ZDSS-1 člen 72, 72/1.. ZPP člen 274.
zavrženje tožbe - zamuda roka - rok za vložitev tožbe
Glede na datum vročitve izpodbijane odločbe in sicer 29. 5. 2021 je 30-dnevni zakonski rok za vložitev tožbe iztekel 28. 6. 2021. Tožba je bila priporočeno na pošto oddana 29. 6. 2021, torej po izteku zakonsko določenega roka. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno, na podlagi 274. člena ZPP, tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.
ZIZ člen 24, 24/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/6,. ZD člen 143, 143/1, 143/2. ZZK-1 člen 40, 40/1-6.
ločitev zapuščine - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - prekinitev zapuščinskega postopka - dolžnik - pasivna legitimacija - lastništvo predmeta izvršbe - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - predmet dedovanja
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, do zaključka katerega oziroma do neuspešnega izteka roka za njegovo sprožitev se zapuščinski postopek prekine. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju, po nadaljevanju zapuščinskega postopka, pa je omejena le na tisto, kar od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostane.
Ob vsem povedanem v primeru predlagane izvršbe ločitvenega upnika v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča na ločeno zapuščino, postopanje po tretjem odstavku 168. člena ZIZ zaradi vpisa dedičeve lastninske pravice na ločenem premoženju v zemljiški knjigi, in prekinitev izvršilnega postopka do zaključka zemljiškoknjižnega postopka o tem vpisu, ni na mestu. Tako postopanje bi bilo tudi v nasprotju s samim namenom ločitve zapuščine. Vse dokler ločitev zapuščine učinkuje, ločena zapuščina tudi ne more biti predmet dedovanja.
Materialnopravno napačna je ocena sodišča prve stopnje, da napotitveni sklep zapuščinskega sodišča že predstavlja listino iz 6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na podlagi katere se lahko v zemljiški knjigi dovoli vknjižba lastninske pravice v korist dediča. V skladu z navedeno določbo ZZK-1 je namreč taka listina pravnomočni sklep o dedovanju. V posledici ločene zapuščine in prekinitve zapuščinskega postopka iz tega razloga pa vse do nadaljevanja zapuščinskega postopka sklep o dedovanju, ki bi bil šele podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na dediča, ne more biti izdan.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnave.
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 299a, 299a/1, 299a/1-3, 299a/4, 299a/4-1, 299a/4-2. ZZK-1 člen 5, 135.
izločitvena pravica - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji - sklep o prodaji nepremičnin - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - tožba na ugotovitev lastninske pravice - zaznamba spora - načelo začetka učinkovanja vpisov - učinki zaznambe
Ključni dan, od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo sporaoziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSC00075788
ZPP člen 5, 7, 212, 285. URS člen 2. ZZVZZ člen 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - predlaganje dokazov - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v 1. odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Tožeča stranka je že v pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) z dne 3. 3. 2020 kot dokaz za svoje trditve, da je bila tožencu ob pregledu v ambulanti za Internistično nujno pomoč dne 20. 7. 2019 postavljena diagnoza akutni alkoholni opoj, predlagala ambulantni karton toženca. Ta dokazni predlog je nato ponovila še v dopustni pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2020, ki jo je vložila kot odgovor na navedbe toženca v njegovi vlogi z dne 7. 5. 2020.
Ta dokazni predlog tožeče stranke je sodišče prve stopnje očitno povsem spregledalo, saj se o njem v izpodbijani sodbi sploh ni izjavilo, ni mu niti ugodilo niti ga ni zavrnilo, čeprav ga je tožeča stranka predlagala za dokazovanje dejstva, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za odločilnega v tej zadevi, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo iz razloga, ker je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila tožencu ob urgentnem obisku internistične ambulante 20. 7. 2019 postavljena diagnoza iztreznitev ob akutnem alkoholnem opoju.
Ker je bil v tem konkretnem primeru dokazni predlog tožeče stranke pravočasen in tudi dovolj konkretiziran, tožeča stranka pa je navajala tudi razloge, zakaj listinskega dokaza (še) ni predložila (ker vsebuje občutljive osebne podatke), je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča naloga sodišča prve stopnje, da bi tožečo stranko v okviru MPV (285. člen ZPP) pozvalo k predložitvi predlaganega dokaza, če je štelo, da s preostalimi predlaganimi in predloženimi dokazi tožeča stranka teh zatrjevanih dejstev ni uspela dokazati.
Z opustitvijo dolžnega MPV (285. člen ZPP)2, pa tudi z opustitvijo izjave o predlaganem dokazu je sodišče prve stopnje tako tožeči stranki kršilo njeno pravico do kontradiktornosti (5. člen ZPP).
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
Sklenjena je bila pogodba s kupcem, ki je dal najvišjo ponudbo in kupnino že plačal v roku. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe izdan preuranjeno. Sodišče namreč ni bilo dolžno izpeljati postopka kot v primeru, ko je treba upoštevati dano ponudbo predkupnega upravičenca.
Sodišče prve stopnje je razmerje med pravdnima strankama opredelilo kot mandatno pogodbo. Za mandatno pogodbo velja domneva odplačnosti, lahko pa se stranki dogovorita drugače. Čeprav sporazum med strankama ni določal višine plačila, pač pa da bo o tem sklenjena še posebna pogodba, iz njega izhaja, da sta stranki imeli v mislih odplačnost pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052986
SZ-1 člen 113, 113/1. ZPP člen 213, 214, 214/2.
nepremičnina - najemna pogodba za določen čas - potek časa veljavnosti - normalna uporaba stanovanja - obrabljenost stvari zaradi običajne rabe - čiščenje - trditveno in dokazno breme - pavšalno prerekanje
Tožena stranka s trditvami, da se je nepremičnina uporabljala za rezidenco veleposlanika in da je bilo najemno obdobje 10 let dolgo, zaradi česar se določene stvari običajno lahko tudi povsem obrabijo ter da je nastanek določenih poškodb življenjsko povsem pričakovan, ne more uspeti. Iz njih namreč ni mogoče zaključiti, zakaj bi konkretne poškodbe in oljni madež na podestu pred vhodom ob upoštevanju značilnosti poškodovanih stvari lahko bile posledica normalne obrabe oziroma dotrajanosti ob pričakovani desetletni normalni rabi nepremičnine za namen rezidence veleposlanika.
nadaljevanje prekinjene izvršbe - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - pravno nasledstvo
Glede na to, da je zgolj eden od treh družbenikov prvotnega dolžnika predlagal nadaljevanje izvršbe in da vstopi vanjo na dolžnikovi strani, upnik neutemeljeno navaja, da so lahko samo vsi trije družbeniki stranka na pasivni strani kot nujni sosporniki.
Če pa upnik meni, da bi morala na pasivni strani kot nova dolžnika nastopati še preostala dva družbenika, je to stvar njegove dispozicije.
glavni izvajalec - plačilo podizvajalcu - bančna garancija - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - vnovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - nedovoljena pritožbena novota
Tožeča stranka ni trdila niti dokazovala, da je tožena stranka takrat, ko jo je tožeča stranka pozvala k plačilu po 631. členu OZ, plačilo za opravljena dela dolgovala glavnemu izvajalcu. Pritožbene navedbe v smislu, da se je z naknadnim unovčenjem bančne garancije v breme glavnega izvajalca naročnica vrnila v prejšnje stanje in tako pridobila status neplačnika vtoževanih terjatev, ne vzdrži pravne presoje. Pritožbeno ni sporno in tudi iz predložene bančne garancije in poziva za njeno unovčenje je razvidno, da je bila predmetna bančna garancija, dogovorjena za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, unovčena, ker izvajalec svojih obveznosti ni izvršil pravočasno, strokovno in pravilno, ne pa zaradi neplačila podizvajalcev. Tožeča stranka tako ni pridobila neposrednega zahtevka do tožene stranke na podlagi gradbene pogodbe ali izdane in unovčene bančne garancije. Tožeča stranka bi pod določenimi pogoji plačilo lahko uveljavljala le, če bi bila bančna garancija dana za zavarovanje za primer, da niso poravnane potrjene zapadle obveznosti do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, če bi bila nominirani podizvajalec.
vročilnica kot javna listina - dokazovanje drugačnega datuma vročitve
Dolžnik neutemeljeno izpodbija dokazni pomen javne listine, ki ga ima podpisana vročilnica za sklep o izvršbi, predlog za izvršbo s prilogo in dopolnitvijo v spisu.
Dolžnikovo sklicevanje na lastno evidenco in na nemožnost preveritve v portalu slednje pošiljk Pošte Slovenije ni utemeljeno.
ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 505-8, 515, 515/3. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 346, 346/1. ZPP člen 181, 181/2. ZDR-1 člen 20, 20/3.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o poslovodenju - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - sklenitev pogodbe s samim seboj - kolizija interesov družbe in družbenika - nasprotje interesov - sklenitev pogodbe brez pooblastila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neodobritev neupravičeno zastopanega - lastnik - sklep družbenikov - skupščina družbenikov - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - vmesni ugotovitveni zahtevek
Toženo stranko bi kot poslovodjo pri sklenitvi pogodbe o poslovodenju lahko zastopala le skupščina družbenikov, vendar je ni. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ). Pogodba bi lahko obveljala le, če bi tožena stranka od tožeče oziroma skupščine družbenikov zahtevala, da se v primernem roku izreče, ali pogodbo odobrava ali ne (drugi odstavek 73. člena OZ), česar tožena stranka ni niti zatrjevala. Glede na to, da skupščina družbenikov Pogodbe in Aneksa ni odobrila, je treba skladno s tretjim odstavkom 73. člena OZ šteti, da nista bila sklenjena.
Položaj pri pogodbi, za katero OZ določa, da ne nastane (tretji odstavek 73. člena) je enak kot pri pogodbi, za katero izrecno določa, da je nična. Zato se neveljavnost neobstoječih pogodb sodno uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti.