Zakon o dopolnitvi zakona o pravdnem postopku (1980) člen 274. ZFPPIPP-UPB8 člen 376, 376/1, 396, 396/1, 396/2, 396/3.
delno zavrženje tožbe - postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju stečajnega postopka
Kot izhaja iz 3. odstavka 396. člena ZFPPIPP pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja ni izvršilni naslov za izterjavo prav vseh prijavljenih in neplačanih terjatev v postopku osebnega stečaja, temveč zgolj za izterjavo tistih prijavljenih in neplačanih terjatev upnika iz seznama neplačanih terjatev, ki so bile v stečajnem postopku tudi priznane.
Tožeča stranka sodišču prve stopnje v pritožbi utemeljeno očita, da je v zvezi s tem odločilnim dejstvom nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj zgolj na podlagi Sklepa o končanju stečajnega postopka v povezavi s Seznamom neplačanih terjatev, še ni mogoče ugotoviti oziroma zaključiti, da je bila vtoževana terjatev tožeče stranke, ki je vsebovana v točki 27 tega seznama, v stečajnem postopku tudi priznana.
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločilnega dejstva, ali je bila vtoževana terjatev tožeče stranke, ki je bila, kar pritožbeno ni sporno, v stečajnem postopku sicer prijavljena in je neplačana, tudi priznana, sploh ni ugotavljalo oziroma pri ugotavljanju tega dejstva ni upoštevalo vseh v stečajnem postopku uradno objavljenih podatkov in procesnih dejanj stečajnega sodišča, je vsaj preuranjeno, če ne že napačno, zaključilo, da je bila v stečajnem postopku, ki je nad tožencem tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju pod opr. št. St 104/..., prijavljena in neplačana vtoževana terjatev tožeče stranke tudi priznana. Zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pa je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno, verjetno pa tudi napačno, napravilo tudi materialno pravni zaključek, da je Sklep o končanju stečajnega postopka v skladu s 3. odstavkom 396. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izterjavo v tem pravdnem postopku vtoževane terjatve tožeče stranke in da zato tožeča stranka skladno z 274. členom ZPP nima več pravne koristi za nadaljevanje tega predmetnega pravdnega postopka.
določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - višji dohodki enega od zakoncev - skrb za dom in družino - prispevek zakoncev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel toženec bistveno višje dohodke kot tožnica celotno življenjsko ekonomsko skupnost (razmerje 67 % v korist toženca in 33 % v korist tožnice), zaradi česar je njegov prispevek v finančnem smislu bistveno večji od tožničinega. Zaključilo je, da je toženec v celotnem obdobju ekonomske skupnosti nosil večje breme pri plačevanju skupnih družinskih stroškov in večje breme pri plačevanju stroškov dograditve in opreme hiše. Hkrati je ugotovilo, da je tožnica, ki je bila tri leta in pol brezposelna, v bistveno večji meri skrbela za vzgojo in varstvo otrok ter da je njen prispevek pri opravljanju domačih - gospodinjskih delih in pri organizaciji dokončanja nepremičnine bistveno večji od toženčevega.
Ko je prvostopenjsko sodišče presodilo, da je tožnica bistveno več prispevala k nastanku skupnega premoženja kot pa toženec in da je tožničin delež ob upoštevanju njenega vložka s posebnim premoženjem 75 % (ne pa 79,5%), toženčev delež na skupnem premoženju pa 25 %, je torej pravilno v določeni in minimalni meri upoštevalo tudi toženčeve višje dohodke, ki jih sicer tožnica priznava. Glede na navedeno in upoštevajoč, da se sodišče pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju ne osredotoča zgolj na računski seštevek denarnih vložkov v konkretno stvar, ki sodi v skupno premoženje, v določenem časovnem izseku, ampak upošteva finančne prispevke zakoncev za kritje vseh skupnih družinskih stroškov ves čas trajanja življenjsko/ekonomske skupnosti, in druge pravno relevantne okoliščine, ki jih izpostavlja drugi odstavek 59. člena ZZZDR, se izkaže izpodbijana odločitev kot pravilna.
Ustavno skladna je razlaga sodišča prve stopnje, da določba 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bil namen tega zakona v tem, da se pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1, ne pa nasprotno, da se tistim, ki so kljub epidemiji dosegli izjemne dosežke, le-ti ne upoštevajo. Kot izhaja že iz naziva zakona, je namen tega ravno v tem, da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da bi se z njegovim sprejetjem določenim kategorijam dijakov oziroma študentov onemogočilo uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.
ugotavljanje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Tudi sicer je pri ocenjevanju invalidnosti, ki po splošnem delu definicije iz 63. člena ZPIZ-2 ni le medicinska, temveč tudi pravna kategorija, potrebno upoštevati celoten psihosomatski status zavarovanca. Tožnica je z izpodbijano II. točko izreka sodbe na podlagi 3. alineje 2. odst. 63. člena v zvezi s 65. členom ZPIZ-2 zakonito razvrščena v III. kategorijo invalidnosti od 20. 11. 2019 dalje 50 % zaradi poškodbe pri delu in 50 % zaradi bolezni. Pritožbeno stališče, da je vzrok invalidnosti le poškodba pri delu, ne more biti uspešno.
Dolžnik zaključek sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni prejel, s čimer pa ne more biti uspešen. Iz povratnice izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo takse dolžniku vročen skladno z drugim in tretjim odstavkom 142. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, tako, da mu je bilo 9. 9. 2021 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, z navedbo kraja, kjer se nahaja, in roka, v katerem jo mora prevzeti. Ker dolžnik sodne pošiljke ni dvignil, mu je bila po izteku roka puščena v hišnem predalčniku. Ker je vročilnica javna listina, velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej napisano (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
začasna odredba - stiki otroka s staršem - omejitev stikov - odobritev Centra za socialno delo (CSD)
Po obrazloženem, ko je torej CSD kot strokovnjak dopustil sklenitev dogovora med staršema o stikih med počitnicami in torej ni zaznal ogroženosti otrok ob tako dogovorjenih stikih med počitnicami, sodišče prve stopnje (tudi) v mnenju CSD ni imelo zadostne opore za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zato se ni moč strinjati s stališčem CSD (podanim v Poročilu, izdelanem 15 dni po navedenem sklenjenem dogovoru, pri čemer za ta čas ni bil zatrjevan noben hujši konflikt pri prevzemu ali kakšen hujši dogodek, ki bi vplival na psihično stanje otrok, tako da bi utemeljeval za verjetno oceno, da obstaja huda čustvena stiska otrok) in sodišča prve stopnje, da bi le začasni stiki pod nadzorom pomagali pri razjasnitvi celotne situacije ter pri ugotovitvi, kako oče na stikih z otrokoma ravna, oziroma da bodo strokovni sodelavci lahko pridobili boljši vpogled v dinamiko med otrokoma in očetom in tudi lažje oblikovali stališče glede odločitve trajne oblike stikov med očetom in otrokoma.
vročanje sodnih pisanj - vročilnica kot javna listina - osebno vročanje - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - vročitev v hišni predalčnik - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - rok za vložitev pravnega sredstva - štetje rokov - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - preklic pooblastila
Kdaj je tožena stranka prejela poštno pošiljko v poštni nabiralnik, za odločitev ni bistvenega pomena. Odločilno je namreč, kdaj je bilo obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP puščeno v hišnem predalčniku. V primeru vročitve s t.i. fikcijo po 142. členu ZPP se osebna vročitev opravi tako, da vročevalec naslovniku pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja v 15 dneh ne dvigne, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Vročevalec po poteku tega roka pisanje pusti v predalčniku, vendar pa fikcija vročitve nastopi že s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti, in ne šele takrat, ko vročevalec pusti pisanje v predalčniku.
sodna taksa - plačilni nalog za plačilo sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - pravočasnost predloga za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Dokler o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni bilo odločeno, so bili odloženi učinki plačilnega naloga in s tem tudi tek roka za plačilo.
V času vložitve predloga za obročno plačilo sodne takse je imel zasebni tožilec še vedno odprt rok za plačilo sodne takse, kar pomeni, da je bil v skladu s četrtim in petim odstavkom 95. člena ZKP predlog pooblaščencev za obročno plačilo sodne takse vložen pravočasno.
glavni izvajalec - plačilo podizvajalcu - bančna garancija - bančna garancija za dobro izvedbo posla - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - predpostavke za neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - vnovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - nedovoljena pritožbena novota
Tožeča stranka ni trdila niti dokazovala, da je tožena stranka takrat, ko jo je tožeča stranka pozvala k plačilu po 631. členu OZ, plačilo za opravljena dela dolgovala glavnemu izvajalcu. Pritožbene navedbe v smislu, da se je z naknadnim unovčenjem bančne garancije v breme glavnega izvajalca naročnica vrnila v prejšnje stanje in tako pridobila status neplačnika vtoževanih terjatev, ne vzdrži pravne presoje. Pritožbeno ni sporno in tudi iz predložene bančne garancije in poziva za njeno unovčenje je razvidno, da je bila predmetna bančna garancija, dogovorjena za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, unovčena, ker izvajalec svojih obveznosti ni izvršil pravočasno, strokovno in pravilno, ne pa zaradi neplačila podizvajalcev. Tožeča stranka tako ni pridobila neposrednega zahtevka do tožene stranke na podlagi gradbene pogodbe ali izdane in unovčene bančne garancije. Tožeča stranka bi pod določenimi pogoji plačilo lahko uveljavljala le, če bi bila bančna garancija dana za zavarovanje za primer, da niso poravnane potrjene zapadle obveznosti do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, če bi bila nominirani podizvajalec.
ZPP člen 139b, 139b/3, 142, 142/4.. ZUP člen 87, 87/4, 96, 96/1.. Splošni akt o izjemah pri izvajanju univerzalne poštne storitve (2010) člen 8.
zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe - zamuda roka
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku glede zatrjevanja o nepravilno zavrženi tožbi glede odločbe z dne 13. 4. 2015, saj je izkazano, da tožnik ni postopal skladno z napotilom v sklepu z dne 17. 9. 2021. Le-ta je bil tožniku vročen 8. 10. 2021, tožba pa je bila dopolnjena šele 22. 10. 2021, torej po izdaji izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - solidarno poroštvo - pogodba o finančnem lizingu - pravni interes - res iudicata - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - odstop od pogodbe - odškodninska terjatev - nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina zahtevka - vrednost nepremičnin - odločitev o pravdnih stroških
V drugem sporu je že bilo pravnomočno odločeno o obstoju terjatve tožeče stranke do glavnega dolžnika in ne do tožene stranke, ki je solidarni porok. Zato ne gre za že pravnomočno razsojeno stvar. To pa tožeče stranke ne odvezuje obveznosti, da svojo višino zahtevka ustrezno konkretizira. Zaradi različnih poznejših okoliščin, bi se lahko terjatev do glavnega dolžnika zmanjšala ali povečala.
Kadar lizingodajalec odstopi od lizing pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, lahko bodoče nezapadle obroke uveljavlja le še kot odškodnino. Pri tem pa mora upoštevati, da je dobil predmet lizinga v last. Brez upoštevanja vrednosti predmeta lizinga, ki je ostal lizingodajalcu, je tožbeni zahtevek po višini nesklepčen.
URS člen 26, 26/1. OZ člen 131, 131/1. ZUreP-1 člen 85, 87, 89, 89/3, 91. ZZK-1 člen 38, 38/3.
pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost občine - protipravnost - zakonita predkupna pravica po ZUreP-1 - izjava o neuveljavljanju predkupne pravice - pretrganje vzročne zveze - teorija o adekvatni vzročnosti - pogodba o finančnem leasingu - posojilna pogodba - kupoprodajna pogodba - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - uveljavljanje predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika in občine - izključitev predkupne pravice - potrdilo občine o neuveljavljanju predkupne pravice
Tožena stranka ni prekršila določbe 87. člena ZUreP-1, saj ta ne nalaga občini, da mora izdati potrdilo o neuveljavljanju oziroma uveljavljanju predkupne pravice, temveč ureja tudi položaj, ko občina potrdila ne izda (kar je nesporno tudi v tej zadevi), in sicer se v tem primeru šteje, da predkupne pravice ne uveljavlja.
sklep o prekinitvi postopka - sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pristojnost - procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti - imetniki podrejenih obveznic - obveznice - izbris obveznic
Vsebina izpodbijanega sklepa je odločitev o nadaljevanju predhodno prekinjenega postopka. Naziranje pritožbe, da bi se moralo sodišče hkrati oziroma že v izpodbijanem sklepu izreči za nepristojno in zadevo (v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZPSVIKOB) kot pristojnemu odstopiti Okrožnemu sodišču v Mariboru, ne drži. Če bo sodišče ugotovilo, da je v skladu z zakonom to dolžno storiti, bo tako lahko ravnalo kadarkoli v nadaljevanju predmetnega postopka (sklep o nadaljevanju postopka pa je pogoj za takšno morebitno (nadaljnjo) odločitev).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053781
URS člen 15, 22, 23, 25. ZIZ člen 15, 43, 44, 44/3, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 441, 441/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - oprava izvršbe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - delno poplačilo dolga - prostovoljno plačilo - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - nepravnomočen sklep o izvršbi - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - končanje izvršilnega postopka - pravnomočno končan izvršilni postopek - procesna odločitev - vsebinsko odločanje - obrazloženost odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - omejitev ustavnih pravic - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - preplačilo dolga - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - nov predlog za izvršbo - pravica do ugovora
Dolžnica je dne 13. 7. 2020 vložila ugovor in v njem dokazno podprto zatrjevala, da je prav tako dne 13. 7. 2020 v celoti poplačala upnikovo terjatev s pripadki. Po vložitvi ugovora je upnik umaknil predlog za izvršbo in sodišče prve stopnje je posledično s sklepom z dne 11. 9. 2020, ki je postal pravnomočen dne 1. 10. 2020, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžničini solastni nepremičnini. Glede na pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe z dne 11. 9. 2020 se torej izvršilna dejanja v obravnavani zadevi zoper dolžnico ne bodo več opravljala. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da lahko upnik kadarkoli predlaga nadaljevanje predmetne izvršbe, saj postopka, ki je pravnomočno končan, ni več mogoče nadaljevati.
Tudi dejstvo, da je poleg dolžničinega prostovoljnega plačila (opravljenega dne 13. 7. 2020) še banka A. d. d. dne 30. 6. 2020, torej že pred dolžničinim prostovoljnim plačilom, delno prisilno realizirala upnikovo terjatev, dolžnici ne daje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru. Dolžnica sicer pravilno ugotavlja, da je navedena okoliščina lahko razlog za nasprotno izvršbo, zmotno pa meni, da zaradi zavrženja ugovora oziroma nerazveljavitve sklepa o izvršbi s predlogom za nasprotno izvršbo ne bi mogla uspeti. Izvršba je bila namreč v obravnavani zadevi že delno opravljena, izvršilni postopek pa se lahko pravnomočno konča tudi s procesno odločitvijo o pravnem sredstvu (v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora), pri čemer je po 1. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ eden od razlogov za nasprotno izvršbo tudi, če je dolžnik med postopkom prostovoljno poravnal upnikovo terjatev. Ne drži torej pritožbeno stališče, da nasprotna izvršba ni mogoča, če o ugovoru dolžnika ni odločeno vsebinsko ali če sklep o izvršbi ni razveljavljen. Res bo v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen, kar pa ni ovira za dolžničin uspeh s predlogom za nasprotno izvršbo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bila z izpodbijano odločitvijo dolžnici kršena ustavna procesna jamstva iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Iz pravice do sodnega varstva res izhaja zahteva, da sodišče o pravnem sredstvu odloča po vsebini, vendar pa to ne velja absolutno. Zakon namreč lahko določi tudi omejitve te pravice, med drugim na način, da predpiše določene procesne predpostavke za meritorno odločanje. Ena od teh procesnih predpostavk je obstoj pravnega interesa vložnika, če ta ni podan, pravno sredstvo ni dovoljeno in ga sodišče zavrže. Tudi v takem primeru pa mora sodišče sprejeti odločitev s sodno odločbo in zanjo navesti ustrezne razloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSC00075788
ZPP člen 5, 7, 212, 285. URS člen 2. ZZVZZ člen 25, 25/1, 25/2.
spor majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave - predlaganje dokazov - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo kontradiktornosti, izraženo v 1. odstavku 5. člena ZPP, vključno s pravico do izjave, ki je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen URS). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja. Tožeča stranka je že v pripravljalni vlogi (dopolnitvi tožbe) z dne 3. 3. 2020 kot dokaz za svoje trditve, da je bila tožencu ob pregledu v ambulanti za Internistično nujno pomoč dne 20. 7. 2019 postavljena diagnoza akutni alkoholni opoj, predlagala ambulantni karton toženca. Ta dokazni predlog je nato ponovila še v dopustni pripravljalni vlogi z dne 8. 6. 2020, ki jo je vložila kot odgovor na navedbe toženca v njegovi vlogi z dne 7. 5. 2020.
Ta dokazni predlog tožeče stranke je sodišče prve stopnje očitno povsem spregledalo, saj se o njem v izpodbijani sodbi sploh ni izjavilo, ni mu niti ugodilo niti ga ni zavrnilo, čeprav ga je tožeča stranka predlagala za dokazovanje dejstva, ki ga je sodišče prve stopnje očitno štelo za odločilnega v tej zadevi, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo iz razloga, ker je zaključilo, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila tožencu ob urgentnem obisku internistične ambulante 20. 7. 2019 postavljena diagnoza iztreznitev ob akutnem alkoholnem opoju.
Ker je bil v tem konkretnem primeru dokazni predlog tožeče stranke pravočasen in tudi dovolj konkretiziran, tožeča stranka pa je navajala tudi razloge, zakaj listinskega dokaza (še) ni predložila (ker vsebuje občutljive osebne podatke), je bila tudi po oceni pritožbenega sodišča naloga sodišča prve stopnje, da bi tožečo stranko v okviru MPV (285. člen ZPP) pozvalo k predložitvi predlaganega dokaza, če je štelo, da s preostalimi predlaganimi in predloženimi dokazi tožeča stranka teh zatrjevanih dejstev ni uspela dokazati.
Z opustitvijo dolžnega MPV (285. člen ZPP)2, pa tudi z opustitvijo izjave o predlaganem dokazu je sodišče prve stopnje tako tožeči stranki kršilo njeno pravico do kontradiktornosti (5. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00053092
ZST-1 člen 5, 5/3, 5/4, 5/5, 11, 11/4, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZST-1 tarifna številka 5122. ZPP člen 11, 11/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zloraba pravic - vlaganje pravnih sredstev - kaznovanje zakonitega zastopnika - denarna kazen - izrek denarne kazni - upravičenec za vložitev pritožbe
Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.
Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo prave osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku A. A. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
pravica do pravnega sredstva - odločba pritožbenega sodišča
Dolžnik v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Ker sklepa višjega sodišča z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno in zakonito, ko je dolžnikovo pritožbo zoper takšen sklep kot nedovoljeno zavrglo.
sodni penali - izterjava sodnih penalov - izvršilni naslov - sklep o določitvi penalov - dovolitev izvršbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov - načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna obveznost - dodatni rok za prostovoljno izpolnitev nedenarne obveznosti - bodoča nezapadla terjatev - nastanek obveznosti - obrazloženost ugovora - izpolnitev nedenarne terjatve - neobstoj izvršilnega naslova - izpolnitev obveznosti v roku - procesne in materialne predpostavke za dovolitev izvršbe - relevantni ugovorni razlogi - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - popravni sklep - očitna pisna pomota
V postopku za izterjavo sodnih penalov je izvršilni naslov pravnomočen in izvršljiv sklep o določitvi sodnih penalov. S takim sklepom se dolžniku naloži, da v dodatnem roku izpolni nedenarno obveznost iz (primarnega) izvršilnega naslova, za primer, da tega v določenem roku ne bi storil, pa se že tudi pogojno dovoli izvršba. Sklep o določitvi sodnih penalov je torej izjema, ko se izvršilni naslov nanaša na še ne zapadle terjatve. Sodišče odloči o plačilu bodočih terjatev, ki bodo zapadle od pravnomočnosti odločbe dalje. V postopku za izterjavo sodnih penalov tako izvršilno sodišče ugotavlja, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma presoja, ali ima sklep o določitvi sodnih penalov še lastnost izvršilnega naslova, ali pa kdaj je to lastnost izgubil. To pomeni, da lahko dolžnik v izvršbi za izterjavo sodnih penalov tudi ugovarja, da je obveznost izpolnil v roku, določenem v sklepu o naložitvi penalov, in da zato ta sklep niti ni postal izvršilni naslov.
Odločilno vprašanje v obravnavni zadevi je, ali je dolžnica dne 22. 1. 2020 izpolnila svojo nedenarno obveznost na način, kot ji je nalagal sedaj že pravnomočen in izvršljiv sklep o določitvi sodnih penalov z dne 30. 12. 2019. Če je to storila, namreč obveznost plačila sodnih penalov sploh ni nastopila.
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da lahko sodišče dovoli izvršbo le natančno za tisto terjatev oziroma največ v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Dolžnik tako z ugovorom (med drugim) uspe, če dokaže, da je obveznost, kot mu jo nalaga izvršilni naslov, izpolnil. V večjem obsegu ali za kaj drugega sklepa o izvršbi ne sme izdati. Trditveno in dokazno breme, da je izpolnil (le) tisto obveznost, kot mu jo nalaga izvršilni naslov, je skladno z zahtevo po obrazloženosti ugovora na dolžniku.