ugovor po izteku roka - dejstva, ki se nanašajo na terjatev - davek na dodano vrednost (DDV)
Ugovor znižanja dolga iz naslova DDV se nanaša na višino terjatve, ta pa izhaja iz izvršilnega naslova sodne poravnave. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za dejstva, ki se nanašajo na terjatev, da so nastala pred sklenitvijo sodne poravnave in bi moral dolžnik uveljavljati dogovor o izdaji dobropisa v pravdnem postopku.
objava v medijih - objava popravka - spletna stran - poseg v človekove pravice - članek v medijih - minister - javna funkcija - prizadet interes - javni interes - svoboda izražanja - poseg v osebnostne pravice posameznika - kolizija ustavno varovanih pravic - pravica do objave odgovora - zavrnitev objave odgovora na članek - ravnotežje kolidirajočih pravic
Ustavna pravica do odgovora posega v ustavno varovano pravico do svobode izražanja. Ne sme se sprevreči v pravico do dostopa do medijev. Med obema ustavnima pravica je treba poiskati ustrezno ravnovesje. Pravica do odgovora nastopi šele tedaj, ko je pri izvrševanju svobode izražanja prišlo do tako pomanjkljive ali napačne informacije, da je v interesu javnosti, da se navedbe o dejstvih in podatkih v objavljeni informaciji zanikajo, bistveno popravijo ali bistveno dopolnijo z dokazljivimi navedbami, torej tedaj, ko objavljena informacija terja reakcijo v smeri bistvene dopolnitve.
odškodninska odgovornost osnovne šole - protipravnost ravnanja učitelja - krivdna odškodninska odgovornost
Ker učitelj ni neposredno nadziral učencev med izvajanjem vaje ogrevanja, je s tem opustil dolžno nadzorstvo nad učenci, kar je protipravnost kot element odškodninske odgovornosti osnovne šole.
ZIZ člen 15, 134. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2008) člen 19, 19/1, 19/2, 19/4.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - vrnitev v prejšnje stopnje - pravna oseba - stopnja skrbnosti - obvestilo o prispelem pisanju - registriran sedež pravne osebe - fikcija vročitve - zavrnitev predloga
Čeprav v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi ni navedena tudi vsebina pravnega pouka, podanega v obvestilu o prispelem pismu, takšno obvestilo sodišču predstavlja javno listino tudi glede teh opozoril.
Drži, da je v besedilu obvestila sodišču o opravljeni vročitvi navedeno tudi prednatisnjeno besedilo, da je vročevalec obvestilo pustil "na vratih njegovega stanovanja". Vendar pa je v konkretnem primeru na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi obkroženo le besedilo "na vratih", ne pa tudi besedilo "njegovega stanovanja". Že na podlagi takšne vsebine vročilnice, iz katere jasno izhaja, da se nanaša na vročanje naslovniku A., d.o.o., ulica X., Ljubljana, kar je nesporno v sodnem registru vpisan naslov drugodolžnika, ni mogoče zaključiti, da bi bilo obvestilo 10. 11. 2020 na tem naslovu puščeno na vratih stanovanja.
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da drugodolžnik dokazov o tem, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, ker gre za negativno dejstvo, sploh ne more predložiti. Kot je to v sodni praksi v tovrstnih primerih tudi sicer običajno1, bi drugodolžnik v zvezi s tem, ali je bilo 10. 11. 2020 na vratih njegovega poslovnega prostora dejansko puščeno obvestilo o prispelem pismu oziroma da to ni bilo puščeno, lahko predlagal vsaj zaslišanje poštarja, ki je opravljal vročitev in je bil tako osebno seznanjen z načinom vročitve obvestila o prispeli pošti, pa tega ni predlagal. Prav tako bi lahko v zvezi s tem predlagal zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, prokuristke oziroma drugih oseb (npr. zaposlenih), ki bi se na sedežu drugodolžnika lahko seznanile s puščenim obvestilom. Morebitna okoliščina, da nihče od drugodolžnikovih odgovornih oseb oziroma zaposlenih v relevantnem času zaradi zaprtja trgovine ni prihajal v trgovino in se posledično tudi ni mogel seznaniti s puščenim obvestilom o prispelem pismu, drugodolžnika ne razbremenjuje njegovega dokaznega bremena.
Od drugodolžnika kot pravne osebe se namreč tudi v zvezi z organizacijo sprejemanja pošte in ravnanja s poštnimi pošiljkami pričakuje večja stopnja skrbnosti kot od fizičnih oseb. Še zlasti glede na to, da ni imel hišnega predalčnika in tudi ni poskrbel za drug (varen) način vročanja sodnih pisanj (npr. z odprtjem poštnega predala na pošti, kamor bi se mu pisanja lahko vročala na podlagi 139.b člena ZPP, ali z vročanjem v varen elektronski predal na podlagi 132. člena ZPP), prav tako pa se je očitno zavedal, da lahko obvestilo, pritrjeno na vrata poslovnega prostora v centru L. odstrani tudi kdo od naključnih mimoidočih, je bilo od njega utemeljeno in razumno pričakovati, da bo tudi v času zaprtja trgovine ustrezno poskrbel za redno prevzemanje poštnih pošiljk na svojem registriranem sedežu oziroma za redno preverjanje morebitne prispele pošte ter s tem za nemoten poštni promet.
Drugodolžnik, ki tudi pred začetkom veljavnosti ukrepov zaradi omejevanja epidemije COVID-19 ni redno sprejemal pošte (npr. konkretno urgence z dne 16. 7. 2020), za ustrezno varno vročanje ni poskrbel niti po tem, ko mu je bilo nedvomno znano, da bo zaradi epidemije trgovina, kjer je imel svoj registriran sedež, zaprta in da se v njej ne bo mogla opravljati siceršnja dejavnost ponujanja blaga potrošnikom, in je torej lahko predvidel, da bo to pomenilo tudi odsotnost oseb, ki bi jim bilo mogoče izročiti prispelo pošto.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje
Ne more pa sodišče slediti pritožbenemu razlogovanju o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni navedlo natančnega števila dodatno pridobljene dokumentacije. Res je iz stroškovnika razvidna le opredelitev postavke glede obsega zdravstvenega kartona od 100 do 200 strani v višini 102,00 EUR, ki jo je sodišče povzelo in ta podatek štelo kot pravilen. Glede na tako priglašeno postavko je pravilno priznalo nagrado iz tega naslova. Dejstvo namreč je, da je dodatno dokumentacijo pridobil izvedenski organ, ki je opravil tudi konkretno štetje števila strani dodatno pridobljene medicinske dokumentacije. Sodišče tako samega dejanskega preizkusa niti ne more opraviti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053900
KZ-1 člen 54, 211, 211/1.. ZKP člen 369, 369/4.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - dokazna ocena - novi dokazi v pritožbenem postopku
Tudi sicer pa zasebna tožilka svoje očitke v pretežni meri skuša utemeljiti z obširnimi navedbami, ki se na konkretne očitke ne nanašajo in za obravnavano zadevo niso relevantne (npr. plačilo sedmine, obdolženčeva izposoja denarja od drugih oseb, očitki o spolni zlorabi).
pravočasnost pritožbe - zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - rok za vložitev pritožbe - navadna pošta
Po prvem odstavku 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pri tem se v primeru, ko se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Izvajanje dokazov ni namenjeno dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage, temveč potrjevanju zatrjevanih dejstev. Tožena stranka je imela vse možnosti, da trditve, da se vtoževani računi nanašajo tudi na zamenjane, prekratke police, ki jih je tožeči stranki vrnila, konkretizira, saj je razpolagala z vsemi podatki o tem, katere police tožeča stranka vtožuje.
poenostavljena prisilna poravnava - posodobljen seznam terjatev
Samo za terjatev, ki ni v celoti oziroma izrecno zajeta v posodobljenem seznamu terjatev, pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne učinkuje oziroma se poenostavljena prisilna poravnava po obsegu učinkovanja na terjatve razlikuje od navadne prisilne poravnave.
ZFPPIPP člen 299, 299/5, 299a, 299a/1, 299a/1-3, 299a/4, 299a/4-1, 299a/4-2. ZZK-1 člen 5, 135.
izločitvena pravica - uveljavljanje izločitvene pravice po pravnomočnosti sklepa o prodaji - sklep o prodaji nepremičnin - prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - tožba na ugotovitev lastninske pravice - zaznamba spora - načelo začetka učinkovanja vpisov - učinki zaznambe
Ključni dan, od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo sporaoziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 205, 205/1, 205/1-1. ZKP člen 285c, 285c/1, 450a, 450b, 450c.
kaznivo dejanje velike tatvine - stranska kazen izgona tujca iz države - sporazum o priznanju krivde - predmet sporazuma o priznanju krivde - narok za izrek kazenske sankcije - zakonitost kazenske sankcije
Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s kazensko sankcijo, ki je v njem dogovorjena, in njegovih sestavin ne spreminja.
Sklenjena je bila pogodba s kupcem, ki je dal najvišjo ponudbo in kupnino že plačal v roku. Zato tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bil sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe izdan preuranjeno. Sodišče namreč ni bilo dolžno izpeljati postopka kot v primeru, ko je treba upoštevati dano ponudbo predkupnega upravičenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00053092
ZST-1 člen 5, 5/3, 5/4, 5/5, 11, 11/4, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3, 34a/7. ZST-1 tarifna številka 5122. ZPP člen 11, 11/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za ugovor zoper plačilni nalog - zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - predlog pravne osebe za oprostitev plačila sodnih taks - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zloraba pravic - vlaganje pravnih sredstev - kaznovanje zakonitega zastopnika - denarna kazen - izrek denarne kazni - upravičenec za vložitev pritožbe
Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.
Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo prave osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku A. A. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.
ZDCOPMD člen 40.č, 40.č/1.. ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacija odgovornosti - trditveno in dokazno breme - zatajitev podatkov o opravljeni vožnji
V predmetni zadevi je bilo ob analizi vožnje voznika B. B. na podlagi njegove vozniške kartice ob primerjavi s tahografom ugotovljeno, da pravi podatki o vožnji na voznikovi kartici v dveh primerih niso bili prikazani (na kartici je bil prikazan počitek, dejansko pa je bilo enkrat z vozilom prevoženih 6,7 km, drugič pa 93,7 km), podatki so bili torej zatajeni, pri čemer prekrškovni organ brez dodatne analize z ustrezno tehnično in programsko opremo in primerjave podatkov s podatki tahografa tega ne bi mogel ugotoviti. Ugotovljeno dejansko stanje je bilo zato pravilno subsumirano pod prekršek iz prvega odstavka 40.č člena ZDCOPMD.
vročilnica kot javna listina - dokazovanje drugačnega datuma vročitve
Dolžnik neutemeljeno izpodbija dokazni pomen javne listine, ki ga ima podpisana vročilnica za sklep o izvršbi, predlog za izvršbo s prilogo in dopolnitvijo v spisu.
Dolžnikovo sklicevanje na lastno evidenco in na nemožnost preveritve v portalu slednje pošiljk Pošte Slovenije ni utemeljeno.
ZGD-1 člen 38a, 505, 505-5, 505-8, 515, 515/3. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 190, 190/1, 346, 346/1. ZPP člen 181, 181/2. ZDR-1 člen 20, 20/3.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - pogodba o poslovodenju - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - sklenitev pogodbe s samim seboj - kolizija interesov družbe in družbenika - nasprotje interesov - sklenitev pogodbe brez pooblastila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neodobritev neupravičeno zastopanega - lastnik - sklep družbenikov - skupščina družbenikov - neobstoječa pogodba - ničnost pogodbe - neupravičena obogatitev - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - vmesni ugotovitveni zahtevek
Toženo stranko bi kot poslovodjo pri sklenitvi pogodbe o poslovodenju lahko zastopala le skupščina družbenikov, vendar je ni. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člena OZ). Pogodba bi lahko obveljala le, če bi tožena stranka od tožeče oziroma skupščine družbenikov zahtevala, da se v primernem roku izreče, ali pogodbo odobrava ali ne (drugi odstavek 73. člena OZ), česar tožena stranka ni niti zatrjevala. Glede na to, da skupščina družbenikov Pogodbe in Aneksa ni odobrila, je treba skladno s tretjim odstavkom 73. člena OZ šteti, da nista bila sklenjena.
Položaj pri pogodbi, za katero OZ določa, da ne nastane (tretji odstavek 73. člena) je enak kot pri pogodbi, za katero izrecno določa, da je nična. Zato se neveljavnost neobstoječih pogodb sodno uveljavlja z zahtevkom za ugotovitev ničnosti.
delovna nezgoda - povzročitev škode - podlaga za odgovornost - odškodninska soodgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - soodgovornost za škodo - soodgovornost delavca za nastanek škode - solidarnost dolžnika - vsebina solidarnosti dolžnikov - solidarna odškodninska odgovornost - regres plačnika - regresni zahtevek - regresni odškodninski zahtevek - uveljavljanje regresnega zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - stranski intervenient
Pravnomočni zaključki sodišč o odgovornosti tožeče stranke za škodo, ki jo je delavec A. A. utrpel v tem škodnem dogodku, v ničemer ne izključujejo morebitne so-odgovornosti drugih solidarnih dolžnikov za isto škodo. Ugotovljena odgovornost tožeče stranke za škodo predstavlja kvečjemu predpostavko in ne oviro za uveljavitev regresnega zahtevka do solidarnega dolžnika po 188. členu OZ. Zahtevek tožeče stranke v tem postopku ima povsem drugo dejansko in pravno podlago kot zahtevek oškodovanca v postopku zoper povzročitelja škode, oz. njegovega delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00056516
ZPP člen 325, 325/1, 326, 327, 347, 347/2, 347/5. OZ člen 82, 82/2. ZGO-1 člen 85, 85/1.
pritožbena obravnava - odločanje po sodniku posamezniku - gradbena pogodba - skrita stvarna napaka - dopolnilna sodba - jezikovna razlaga pogodbe - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine
Senat pritožbenega sodišča je ob obravnavanju predmetne pravdne zadeve na seji dne 14. 12. 2021 sprejel odločitev, da je potrebno v zadevi razpisati obravnavo (drugi odstavek 347. člena ZPP) ter da se zadeva dodeli v odločanje sodnici posameznici - poročevalki, saj ne gre za zapleteno zadevo v dejanskem in pravnem smislu in od odločitve tudi ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (peti odstavek 347. člena ZPP).
Končno je še dodati, da je gradnja doma za marsikoga eden večjih, če ne največji življenjski projekt, tako zaradi vrednot naše družbe kot tudi zaradi finančnega bremena, ki ga predstavlja. Prvi odstavek 85. člena takrat veljavnega ZGO-1 je namreč določal, da mora investitor zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču. Pri tem se gradbeni nadzor, ki je v interesu investitorja, ne sme poveriti izvajalcu, ki izvaja gradnjo na istem objektu.