OZ člen 165, 239, 246, 299, 299/1, 378, 378/1. ZZVZZ člen 63, 65, 65/1, 65/2, 65/3, 66, 66-1. Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 8, 8-1, 9, 9/3, 9/4, 37, 39.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - zapadlost odškodnine - nastop zamude dolžnika - pogodbena obveznost
V skladu z določbo prvega odstavka 299. člena OZ pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ).
Začetek teka zakonskih zamudnih obresti je objektivna posledica nastanka zamude, torej neizpolnitev obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053781
URS člen 15, 22, 23, 25. ZIZ člen 15, 43, 44, 44/3, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 441, 441/1.
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sklep o izvršbi - oprava izvršbe - rubež denarnih sredstev dolžnika pri banki - delno poplačilo dolga - prostovoljno plačilo - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pravni interes kot procesna predpostavka - možnost izboljšanja pravnega položaja - nepravnomočen sklep o izvršbi - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - končanje izvršilnega postopka - pravnomočno končan izvršilni postopek - procesna odločitev - vsebinsko odločanje - obrazloženost odločbe - pravica do sodnega varstva - pravica do izjave - pravica do pravnega sredstva - omejitev ustavnih pravic - predlog dolžnika za nasprotno izvršbo - razlogi za nasprotno izvršbo - preplačilo dolga - poplačilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršba na podlagi verodostojne listine - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - nov predlog za izvršbo - pravica do ugovora
Dolžnica je dne 13. 7. 2020 vložila ugovor in v njem dokazno podprto zatrjevala, da je prav tako dne 13. 7. 2020 v celoti poplačala upnikovo terjatev s pripadki. Po vložitvi ugovora je upnik umaknil predlog za izvršbo in sodišče prve stopnje je posledično s sklepom z dne 11. 9. 2020, ki je postal pravnomočen dne 1. 10. 2020, ustavilo izvršilni postopek in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžničini solastni nepremičnini. Glede na pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe z dne 11. 9. 2020 se torej izvršilna dejanja v obravnavani zadevi zoper dolžnico ne bodo več opravljala. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da lahko upnik kadarkoli predlaga nadaljevanje predmetne izvršbe, saj postopka, ki je pravnomočno končan, ni več mogoče nadaljevati.
Tudi dejstvo, da je poleg dolžničinega prostovoljnega plačila (opravljenega dne 13. 7. 2020) še banka A. d. d. dne 30. 6. 2020, torej že pred dolžničinim prostovoljnim plačilom, delno prisilno realizirala upnikovo terjatev, dolžnici ne daje pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru. Dolžnica sicer pravilno ugotavlja, da je navedena okoliščina lahko razlog za nasprotno izvršbo, zmotno pa meni, da zaradi zavrženja ugovora oziroma nerazveljavitve sklepa o izvršbi s predlogom za nasprotno izvršbo ne bi mogla uspeti. Izvršba je bila namreč v obravnavani zadevi že delno opravljena, izvršilni postopek pa se lahko pravnomočno konča tudi s procesno odločitvijo o pravnem sredstvu (v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora), pri čemer je po 1. točki prvega odstavka 67. člena ZIZ eden od razlogov za nasprotno izvršbo tudi, če je dolžnik med postopkom prostovoljno poravnal upnikovo terjatev. Ne drži torej pritožbeno stališče, da nasprotna izvršba ni mogoča, če o ugovoru dolžnika ni odločeno vsebinsko ali če sklep o izvršbi ni razveljavljen. Res bo v konkretnem primeru z zavrženjem ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen, kar pa ni ovira za dolžničin uspeh s predlogom za nasprotno izvršbo.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so bila z izpodbijano odločitvijo dolžnici kršena ustavna procesna jamstva iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Iz pravice do sodnega varstva res izhaja zahteva, da sodišče o pravnem sredstvu odloča po vsebini, vendar pa to ne velja absolutno. Zakon namreč lahko določi tudi omejitve te pravice, med drugim na način, da predpiše določene procesne predpostavke za meritorno odločanje. Ena od teh procesnih predpostavk je obstoj pravnega interesa vložnika, če ta ni podan, pravno sredstvo ni dovoljeno in ga sodišče zavrže. Tudi v takem primeru pa mora sodišče sprejeti odločitev s sodno odločbo in zanjo navesti ustrezne razloge.
plačilo sodne takse - domneva o umiku pravnega sredstva - neplačilo sodne takse za pritožbo - procesna predpostavka
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29.b člen ZIZ).
V tej zadevi je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča zahteva za izločitev izvedenca dr. A.A. podana prepozno.
Po pridobitvi izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri B. fakulteti v C., v sestavi specialist medicine dela prometa in športa in specialista nevrologa, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 1. 2019 dalje, ker ni zmožna za delo na delovnem mestu, na katerem dela, to je kuharski pomočnik, s polnim delovnim časom in delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, pa je zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami: delo izmenoma stoje, sede in s hojo, brez dolgotrajnih in pogostih prisilnih drž ter globokih predklonov ledvene hrbtenice, z ročnim premeščanjem bremen do 7 kg, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožničin tožbeni zahtevek zavrnilo.
Dolžnik zaključek sodišča prve stopnje izpodbija z navedbo, da plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni prejel, s čimer pa ne more biti uspešen. Iz povratnice izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo takse dolžniku vročen skladno z drugim in tretjim odstavkom 142. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, tako, da mu je bilo 9. 9. 2021 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispeli pošiljki, z navedbo kraja, kjer se nahaja, in roka, v katerem jo mora prevzeti. Ker dolžnik sodne pošiljke ni dvignil, mu je bila po izteku roka puščena v hišnem predalčniku. Ker je vročilnica javna listina, velja, da dokazuje resničnost tistega, kar je v njej napisano (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
začasna odredba - stiki otroka s staršem - omejitev stikov - odobritev Centra za socialno delo (CSD)
Po obrazloženem, ko je torej CSD kot strokovnjak dopustil sklenitev dogovora med staršema o stikih med počitnicami in torej ni zaznal ogroženosti otrok ob tako dogovorjenih stikih med počitnicami, sodišče prve stopnje (tudi) v mnenju CSD ni imelo zadostne opore za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zato se ni moč strinjati s stališčem CSD (podanim v Poročilu, izdelanem 15 dni po navedenem sklenjenem dogovoru, pri čemer za ta čas ni bil zatrjevan noben hujši konflikt pri prevzemu ali kakšen hujši dogodek, ki bi vplival na psihično stanje otrok, tako da bi utemeljeval za verjetno oceno, da obstaja huda čustvena stiska otrok) in sodišča prve stopnje, da bi le začasni stiki pod nadzorom pomagali pri razjasnitvi celotne situacije ter pri ugotovitvi, kako oče na stikih z otrokoma ravna, oziroma da bodo strokovni sodelavci lahko pridobili boljši vpogled v dinamiko med otrokoma in očetom in tudi lažje oblikovali stališče glede odločitve trajne oblike stikov med očetom in otrokoma.
URS člen 22, 43.. ZIntPK člen 3, 3/1, 4, 4-4, 27, 27/1, 29, 29/1, 77, 77/2, 77/2-3.. ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8, 156, 156-1.. ZPolS člen 1, 21.. ZSNS člen 2.
nezdružljivost opravljanja funkcij - nezdružljivost funkcije poslanca - zastopanje pravne osebe javnega prava
Kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče ZPos v III. poglavju "Nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi", nezdružljivosti funkcije poslanca z zastopanjem v pravni osebi javnega prava ne ureja, zato je pravilna uporaba določb ZIntPK, ki očitano dejanje storilcu opredeljuje kot prekršek po tretji alineji drugega odstavka 77. člena ZIntPK oziroma kršitev prvega odstavka 29. člena ZIntPK.
napotitev na pravdo - prejem darila - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - vštetje
Po prvem odstavku 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Po določbi drugega odstavka istega člena pa ravna sodišče tako takrat, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
Iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožnik zatrjevanju oporočne dedinje – da je za časa življenja pokojnega že prejel darilo iz naslova 25-letnega bivanja v znesku 21.000,00 EUR, ki se mu všteva v dedni delež – nasprotuje. Navedenega pa ni mogoče presojati v zapuščinskem postopku, temveč je potrebno na podlagi 210. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in napotiti dediče na pravdo.
delovna nezgoda - povzročitev škode - podlaga za odgovornost - odškodninska soodgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - soodgovornost za škodo - soodgovornost delavca za nastanek škode - solidarnost dolžnika - vsebina solidarnosti dolžnikov - solidarna odškodninska odgovornost - regres plačnika - regresni zahtevek - regresni odškodninski zahtevek - uveljavljanje regresnega zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - stranski intervenient
Pravnomočni zaključki sodišč o odgovornosti tožeče stranke za škodo, ki jo je delavec A. A. utrpel v tem škodnem dogodku, v ničemer ne izključujejo morebitne so-odgovornosti drugih solidarnih dolžnikov za isto škodo. Ugotovljena odgovornost tožeče stranke za škodo predstavlja kvečjemu predpostavko in ne oviro za uveljavitev regresnega zahtevka do solidarnega dolžnika po 188. členu OZ. Zahtevek tožeče stranke v tem postopku ima povsem drugo dejansko in pravno podlago kot zahtevek oškodovanca v postopku zoper povzročitelja škode, oz. njegovega delodajalca.
ugotovitev obstoja prerekane terjatve - solidarno poroštvo - pogodba o finančnem lizingu - pravni interes - res iudicata - plačilo obrokov po pogodbi o leasingu - odstop od pogodbe - odškodninska terjatev - nesklepčnost tožbenega zahtevka - višina zahtevka - vrednost nepremičnin - odločitev o pravdnih stroških
V drugem sporu je že bilo pravnomočno odločeno o obstoju terjatve tožeče stranke do glavnega dolžnika in ne do tožene stranke, ki je solidarni porok. Zato ne gre za že pravnomočno razsojeno stvar. To pa tožeče stranke ne odvezuje obveznosti, da svojo višino zahtevka ustrezno konkretizira. Zaradi različnih poznejših okoliščin, bi se lahko terjatev do glavnega dolžnika zmanjšala ali povečala.
Kadar lizingodajalec odstopi od lizing pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti, lahko bodoče nezapadle obroke uveljavlja le še kot odškodnino. Pri tem pa mora upoštevati, da je dobil predmet lizinga v last. Brez upoštevanja vrednosti predmeta lizinga, ki je ostal lizingodajalcu, je tožbeni zahtevek po višini nesklepčen.
Izpolnitveni zahtevek pogodbena stranka obdrži tudi, če je njena pravica zahtevati pravilno izpolnitev kršena zaradi nepravilne izpolnitve. Izpolnitvena obveznost pogodbene stranke, ki ni pravilno izpolnila tudi po kršitvi pogodbe obstaja vse dokler izpolnitvena obveznost ne preneha.
Ker ni sporno, da pogodbeno razmerje med sedaj pravdnima strankama ni prenehalo zaradi nepravilne izpolnitve s strani tožene stranke, je smela tožeča stranka zahtevati izpolnitev pogodbene zaveze, ki je bila v tem, da bi tožeči stranki morala ob obračunu stroškov storitev za leto 2017 upoštevati tudi povečani strošek tožeče stranke iz naslova dviga plač njenim zaposlenim. Tožena stranka bi morala namreč na podlagi dogovora avtomatično napraviti novo (zvišano) kalkulacijo cen in na tej (pogodbeni) podlagi tožnici najkasneje ob zapadlosti relevantnega obračunskega računa (1. 3. 2018) višje stroške storitev tudi plačati. Podlaga spornih prisojenih obresti je, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, v prvem odstavku 299. člena OZ (saj je bil dogovorjen najkasnejši rok za toženkino izpolnitev denarne obveznosti) in ne v drugem odstavku 299. člena OZ.
pravica do pravnega sredstva - odločba pritožbenega sodišča
Dolžnik v pritožbi pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložil pritožbo. Ker sklepa višjega sodišča z rednimi pravnimi sredstvi ni dopustno izpodbijati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno in zakonito, ko je dolžnikovo pritožbo zoper takšen sklep kot nedovoljeno zavrglo.
pritožba zoper sklep o izvršbi - izvršilni naslov - sklep o končanju stečajnega postopka - seznam neplačanih priznanih terjatev
Upnik utemeljeno opozarja na napačen zaključek sodišča prve stopnje o odsotnosti izvršilnega naslova za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska glavnice. Pri tem se pravilno sklicuje, da zakonske zamudne obresti od zneska glavnice izhajajo iz seznama priznanih neplačanih terjatev, ki je sestavni del sklepa, na podlagi katerega je vložil predlog za izvršbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-2.
izvedenina - izvedensko mnenje
Ne more pa sodišče slediti pritožbenemu razlogovanju o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni navedlo natančnega števila dodatno pridobljene dokumentacije. Res je iz stroškovnika razvidna le opredelitev postavke glede obsega zdravstvenega kartona od 100 do 200 strani v višini 102,00 EUR, ki jo je sodišče povzelo in ta podatek štelo kot pravilen. Glede na tako priglašeno postavko je pravilno priznalo nagrado iz tega naslova. Dejstvo namreč je, da je dodatno dokumentacijo pridobil izvedenski organ, ki je opravil tudi konkretno štetje števila strani dodatno pridobljene medicinske dokumentacije. Sodišče tako samega dejanskega preizkusa niti ne more opraviti.
ZIZ člen 15, 134. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku (2008) člen 19, 19/1, 19/2, 19/4.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - vrnitev v prejšnje stopnje - pravna oseba - stopnja skrbnosti - obvestilo o prispelem pisanju - registriran sedež pravne osebe - fikcija vročitve - zavrnitev predloga
Čeprav v obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi ni navedena tudi vsebina pravnega pouka, podanega v obvestilu o prispelem pismu, takšno obvestilo sodišču predstavlja javno listino tudi glede teh opozoril.
Drži, da je v besedilu obvestila sodišču o opravljeni vročitvi navedeno tudi prednatisnjeno besedilo, da je vročevalec obvestilo pustil "na vratih njegovega stanovanja". Vendar pa je v konkretnem primeru na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi obkroženo le besedilo "na vratih", ne pa tudi besedilo "njegovega stanovanja". Že na podlagi takšne vsebine vročilnice, iz katere jasno izhaja, da se nanaša na vročanje naslovniku A., d.o.o., ulica X., Ljubljana, kar je nesporno v sodnem registru vpisan naslov drugodolžnika, ni mogoče zaključiti, da bi bilo obvestilo 10. 11. 2020 na tem naslovu puščeno na vratih stanovanja.
Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da drugodolžnik dokazov o tem, da obvestila o prispelem pismu ni prejel, ker gre za negativno dejstvo, sploh ne more predložiti. Kot je to v sodni praksi v tovrstnih primerih tudi sicer običajno1, bi drugodolžnik v zvezi s tem, ali je bilo 10. 11. 2020 na vratih njegovega poslovnega prostora dejansko puščeno obvestilo o prispelem pismu oziroma da to ni bilo puščeno, lahko predlagal vsaj zaslišanje poštarja, ki je opravljal vročitev in je bil tako osebno seznanjen z načinom vročitve obvestila o prispeli pošti, pa tega ni predlagal. Prav tako bi lahko v zvezi s tem predlagal zaslišanje svojega zakonitega zastopnika, prokuristke oziroma drugih oseb (npr. zaposlenih), ki bi se na sedežu drugodolžnika lahko seznanile s puščenim obvestilom. Morebitna okoliščina, da nihče od drugodolžnikovih odgovornih oseb oziroma zaposlenih v relevantnem času zaradi zaprtja trgovine ni prihajal v trgovino in se posledično tudi ni mogel seznaniti s puščenim obvestilom o prispelem pismu, drugodolžnika ne razbremenjuje njegovega dokaznega bremena.
Od drugodolžnika kot pravne osebe se namreč tudi v zvezi z organizacijo sprejemanja pošte in ravnanja s poštnimi pošiljkami pričakuje večja stopnja skrbnosti kot od fizičnih oseb. Še zlasti glede na to, da ni imel hišnega predalčnika in tudi ni poskrbel za drug (varen) način vročanja sodnih pisanj (npr. z odprtjem poštnega predala na pošti, kamor bi se mu pisanja lahko vročala na podlagi 139.b člena ZPP, ali z vročanjem v varen elektronski predal na podlagi 132. člena ZPP), prav tako pa se je očitno zavedal, da lahko obvestilo, pritrjeno na vrata poslovnega prostora v centru L. odstrani tudi kdo od naključnih mimoidočih, je bilo od njega utemeljeno in razumno pričakovati, da bo tudi v času zaprtja trgovine ustrezno poskrbel za redno prevzemanje poštnih pošiljk na svojem registriranem sedežu oziroma za redno preverjanje morebitne prispele pošte ter s tem za nemoten poštni promet.
Drugodolžnik, ki tudi pred začetkom veljavnosti ukrepov zaradi omejevanja epidemije COVID-19 ni redno sprejemal pošte (npr. konkretno urgence z dne 16. 7. 2020), za ustrezno varno vročanje ni poskrbel niti po tem, ko mu je bilo nedvomno znano, da bo zaradi epidemije trgovina, kjer je imel svoj registriran sedež, zaprta in da se v njej ne bo mogla opravljati siceršnja dejavnost ponujanja blaga potrošnikom, in je torej lahko predvidel, da bo to pomenilo tudi odsotnost oseb, ki bi jim bilo mogoče izročiti prispelo pošto.
odškodninska odgovornost osnovne šole - protipravnost ravnanja učitelja - krivdna odškodninska odgovornost
Ker učitelj ni neposredno nadziral učencev med izvajanjem vaje ogrevanja, je s tem opustil dolžno nadzorstvo nad učenci, kar je protipravnost kot element odškodninske odgovornosti osnovne šole.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - resničnost navedb v ugovoru
Upnik v pritožbi ne izpodbija pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor, temveč uveljavlja dejstva, s katerimi izpodbija utemeljenost dolžnikovih ugovornih navedb. Le teh sodišče druge stopnje v konkretnem primeru ne more presojati, saj je takšna presoja prepuščena pravdnemu sodišču v nadaljnjem kontradiktornem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00052986
SZ-1 člen 113, 113/1. ZPP člen 213, 214, 214/2.
nepremičnina - najemna pogodba za določen čas - potek časa veljavnosti - normalna uporaba stanovanja - obrabljenost stvari zaradi običajne rabe - čiščenje - trditveno in dokazno breme - pavšalno prerekanje
Tožena stranka s trditvami, da se je nepremičnina uporabljala za rezidenco veleposlanika in da je bilo najemno obdobje 10 let dolgo, zaradi česar se določene stvari običajno lahko tudi povsem obrabijo ter da je nastanek določenih poškodb življenjsko povsem pričakovan, ne more uspeti. Iz njih namreč ni mogoče zaključiti, zakaj bi konkretne poškodbe in oljni madež na podestu pred vhodom ob upoštevanju značilnosti poškodovanih stvari lahko bile posledica normalne obrabe oziroma dotrajanosti ob pričakovani desetletni normalni rabi nepremičnine za namen rezidence veleposlanika.