ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/2.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - denarno povračilo
Toženka je tožnici podala (nedatirano) redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je utemeljila z zaprtjem poslovalnice v trgovskem centru A. na B. v posledici slabega poslovanja oziroma razmer, povezanih z epidemijo koronavirusne bolezni. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je odpoved nezakonita, ker je toženka v istem obdobju za isto delo na novo zaposlovala, ker torej ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju določenega (tožničinega) dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, ki bi onemogočali nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1 v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1).
Iz navedb tožnika v tožbi izhaja, da ni podpisal sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 31. 3. 2021, na podlagi katerega ga je toženka odjavila iz obveznih zavarovanj. Ker toženec ni odgovoril na tožbo, je te navedbe sodišče prve stopnje pravilno štelo za resnične in na njihovi podlagi materialnopravno pravilno presodilo, da je tožniku delovno razmerje pri tožencu prenehalo nezakonito. Glede na to je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu tožbenemu zahtevku. Materialnopravno utemeljena je tudi ugoditev tožbenim zahtevkom za plačilo regresov za letni dopust (sorazmerni del za 2019 in 2021 ter v celoti za leto 2020), za katere je tožnik navedel, da mu jih toženka ni plačala, pri čemer temu delu odločitve pritožba konkretizirano niti ne nasprotuje.
ZGD-1 člen 60, 60/2, 60a, 60a/1, 60a/2, 65, 501, 515/1.. ZDSS-1 člen 34.. OZ člen 18, 18/1, 319, 319/2.
razlika v plači - direktor - izplačilo plač
Tožnik je bil od 12. 3. 2012 do 11. 3. 2017 direktor toženke. V individualni pogodbi o zaposlitvi je bila določena plača v višini 10.946,00 EUR. Izplačana (in obračunana) plača je bila bistveno nižja. Sodišče prve stopnje je zahtevek za obračun in izplačilo razlik v plači med pogodbeno dogovorjeno in dejansko izplačano plačo utemeljeno zavrnilo. Kot bistveno je izpostavilo in temu pritrjuje pritožbeno sodišče, da je bil tožnik kot direktor glavni odločevalec in odredbodajalec. Odločitev, da se izplača nižja plača, je bila njegova, oziroma je z njo vsaj soglašal. Morebitne terjatve do toženke iz naslova (neobračunanih in) neizplačanih plač v letnih poročilih ni navedel.
ZDR-1 člen 5, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZOdv člen 17, 17/5.. URS člen 74, 74/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nezakonitost odpovedi
Toženka je tožnici po pisnem opozorilu, ki ga ureja prvi odstavek 85. člena ZDR-1, podala presojano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri ji je očitala dva sklopa kršitev, in sicer (1) da pri pregledu računov za opravljene storitve pranja v obdobju od septembra 2019 do decembra 2019 ni zaznala, da ni bil upoštevan dogovorjen popust in (2) hujše kršitve standardov čistoče v sobah, ki so bile ugotovljene v postopku internega inšpekcijskega nadzora, nezadovoljstvo hotelskega gosta F.F. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da toženka utemeljenosti razloga za odpoved, opredeljenega v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni dokazala (ni dokazala, da bi tožnica krivdno kršila obveznosti iz delovnega razmerja).
Pritožba si neutemeljeno prizadeva za takšno razlago petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri bi bil odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, v celoti upravičen do plačila za svoje delo v višini zneska, ki bi mu pripadel po OT. Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po tarifi. S tem je upoštevana odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009, da je treba z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V tem primeru odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave RS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnosti države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS.
prekršek - prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - predložitev dokazov - novi dokazi v pritožbenem postopku
Ker je pritožnica navedene listine predložila šele v pritožbi, je to storila prepozno, saj bi jih morala predložiti že v zahtevi za sodno varstvo, kakor je to navedeno že v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in zato na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje nimajo nikakršnega vpliva.
nepopolna pritožba - nepodpisana vloga - vloga v pisni obliki - elektronska vloga
Pri predmetni pritožbi gre za fizično vlogo, ki je bila sodišču poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, zato bi jo sodišče prve stopnje tako tudi moralo presojati.
Hramba PIN številke v lastnem domu res ne predstavlja hude malomarnosti. Vendar pa hramba PIN številke v kuverti skupaj s kartico v stanovanju, ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka decembra 2018, torej neposredno pred zlorabo kartice, v stanovanju „srečala“ nepovabljeno in neznano osebo, tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno predstavlja hudo malomarnost.
odškodninska odgovornost države za delo policije - nasilen vstop v stanovanje - hišna preiskava brez odredbe - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča
Res je, da »vsaka bomba« ali vsak primer neupravičene posesti orožja še ne opravičuje vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Vendar pritožba pri tem spregleda, da v obravnavani zadevi ni šlo le za to, da je A. A. neupravičeno posedoval orožje. Bistveni razločevalni element, ki je upravičeval izjemnost v smislu 218. člena ZKP, je bil ta, da je orožje posedovala potencialno nevarna, nasilna oseba, ki je nedavno grozila policistom, zato je bilo treba računati z možnostjo, da se bo z orožjem uprla. Izpodbijana sodba je pravilno ugotovila, da je zaradi resne možnosti, da A. A. uporabi orožje, policija morala zagotoviti element presenečenja.
Pravdni stranki sta se v 16. členu omenjene pogodbe resda dogovorili, da bo o sporih iz te pogodbe najprej odločala arbitražna komisija, vendar pa eventualna odločitev te komisije ni dokončna, saj iz 17. člena omenjene pogodbe nadalje izhaja, da če tej komisiji ne uspe rešiti spora, se reševanje spora odstopi pristojnemu sodišču. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ima omenjena komisija le položaj organa, pred katerim se spor skuša najprej razrešiti, pri čemer izid v tem predhodnem postopku za stranki ni zavezujoč v smeri izključitve sodne pristojnosti. Morebitna odločitev pred to arbitražno komisijo torej nima obveznega učinka pravnomočne sodbe (483. člen ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zarbit).
V trenutni fazi kazenskega postopka, ko sodišče odloča o utemeljenosti pripora, ni mogoče dokazno ocenjevati različne ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke. Vrednotenje in tehtanje dokazne vrednosti teh dokazov ter njihova dokončna dokazna ocena bo v skladu s procesnimi pravili lahko prepuščena le fazi kazenskega postopka po opravljeni glavni obravnavi.
vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - protipravnost posega v lastninsko pravico - obstoj lastninske pravice - košenje trave - pomanjkanje stvarne legitimacije - dokazna ocena - res judikata - ponavljajoče se motilno dejanje
Z opustitveno (negatorno) tožbo lahko lastnik stvari od tretjega, ki kakorkoli neutemeljeno posega v njegovo lastninsko pravico ter ga s temi posegi vznemirja, zahteva, da s takimi ravnanji preneha. Poseg mora biti dejanski. Za lastnika mora pomeniti oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Gre za najširše zavarovanje proti kakršnemukoli motenju lastninske pravice lastnika stvari. Negatorna tožba je izključena le, če ima tretji za posege v lastninsko pravico tožnika ustrezen pravni naslov. Protipravnosti ni, če je lastnik stvari dolžan trpeti tuje vplive na svojo stvar zaradi zakonskih, stvarnopravnih ali obligacijskih upravičenj tretjega: če je ta pooblaščen, da vznemirja lastnika v mirni uporabi stvari na podlagi stvarne pravice, zakonskih omejitev lastnine, sosedskega prava ali obligacijskega razmerja (na primer: lastnikovega dovoljenja).
Naloga izvedenca je bila ugotoviti pravilnost ravnanja zdravnice pri obravnavanem medicinskem posegu in njegovo skladnost z medicinsko doktrino, to je, ali je bil poseg opravljen po pravilih medicinske stroke. V ta namen je izvedenec pregledal medicinsko dokumentacijo v spisu z zvezi s posegom, glede verodostojnosti te dokumentacije pa tožnik ni izrazil nikakršnega dvoma, zato so pravilni razlogi v točki 37 obrazložitve izpodbijane sodbe o pravno neupoštevnem dvomu izvedenca v verodostojnost medicinske dokumentacije v zvezi z obravnavanim posegom. Izvedenčevo pojasnilo o poteku ravnanja pri ekstrakciji zob v skladu z medicinsko doktrino pa je identično ravnanju zdravnice v predmetni zadevi, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe priče – pri prvi toženki zaposlene zdravnice in priče S., tudi zdravnika pri prvi toženki ter kot po ugotovitvi izvedenca izhaja iz medicinske dokumentacije v zvezi z obravnavanim posegom.
ZKP člen 8, 8/1, 8/2, 8/6, 148. KZ-1 člen 245, 245/1, 245/3.
pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sklepčnost izreka odločbe - subjektivni odnos storilca - jezik v kazenskem postopku - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - sodno dejanje
Določba 8. člena ZKP se po vsebini nanaša na udejanjenje pravice do uporabe svojega jezika pri sodnih dejanjih. V zvezi z aktivnostmi policije in zakonske podlage njihovega delovanja v okviru določbe 148. člena ZKP, katerega rezultat so tudi konkretni uradni zaznamki napravljeni v zvezi z njihovimi ugotovitvami, je potrebno zaključiti, da ravnanja policije niso sodna dejanja, zato v zvezi s tem tudi pravice iz 8. člena ZKP niso mogle biti kršene, ker se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih. Razen tega je prvostopenjsko sodišče vsebino restavrirane komunikacije med E. E. in obtoženko ocenjevalo ne le v smislu vsebine, same po sebi, tako kot izhaja iz navedenih uradnih zaznamkov, pač pa v povezavi z izpovedbo F. F., ki je prevode dejansko opravila. Zato je potrebno šteti kot dokaz, ne uradni zaznamek, temveč izpovedbo priče v zvezi z vsebino, ki izhaja iz le-teh.
sklep o stroških - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - vročanje pisanj osebam ki jim je odvzeta prostost
Ker sodišče prve stopnje pri vročanju sklepa in poziva z dne 10. 5. 2021 ni postopalo skladno s tretjim odstavkom 9. člena ZKP, obsojencu ni bila zagotovljena pravica do uporabe svojega jezika in posledično do (pravočasne) vložitve prošnje za oprostitev plačila stroškov.
ZNP-1 člen 88, 94, 98, 98/1, 102, 102/1. DZ člen 187, 197, 203.
vzgoja in varstvo otrok - stiki med starši in otrokom - sprememba ureditve stikov - stiki med počitnicami - največja korist otroka - sodna poravnava - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - spremenjene okoliščine - želje otroka - otrokove potrebe - upravičen predlagatelj - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - postopek začet po uradni dolžnosti - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
V postopku, ki je tekel o predlogu za zvišanje preživnine, sodišče ni imelo podlage, da bi določilo nižjo preživnino od dogovorjene s sodno poravnavo.
Ob preizkusu odločitve po uradni dolžnosti se je vzbudil dvom, ali je odločitev o spremembi stikov v dekličino korist. Ni bilo ugotovljeno, kakšne so dekličine želje in kako bo ureditev stikov, ki so jo predlagali starši, vplivala na vez z očetom, ki je bila še nekaj mesecev prej ovrednotena kot pomembna za dekličin razvoj, niti niso bile raziskane druge okoliščine, pomembne za ugotovitev dekličine koristi. Prav ugotavljanju teh okoliščin služi mnenje centra za socialno delo, ki ga je sodišče dolžno pridobiti v postopku, ki teče o varstvu otrokove korist.
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - osebna vročitev - neosebna vročitev
Čeprav pozivni sklep na dopolnitev predloga za taksno oprostitev ni naveden med taksativno naštetimi sodnimi pisanji iz prvega odstavka 142. člena ZPP, osebno vročitev pozivnega sklepa narekuje dejstvo, da predstavlja nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, skupaj s sklepi, ki se nanašajo na obveznost plačila sodne takse za pritožbeni postopek (vključno s sklepom na dopolnitev predloga za oprostitev plačila te takse), celoto. Osebno vročanje pa utemeljuje tudi potreba po večji previdnosti (drugi odstavek 142. člena ZPP).
Pritožba zmotno očita, da bi moralo sodišče stranki v sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 opozoriti, da namerava po njeni pravnomočnosti odločiti o višini stroškov s posebnim sklepom. Takšna zahteva iz določb ZPP ne izhaja. Sodne prakse, iz katere naj bi izhajalo nasprotno, pritožba ne specificira. Sicer pa se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodne odločbe z dne 4. 6. 2021 glede odločitve o stroških postopka sklicevalo na četrti odstavek 163. člena ZPP, zato toženec v nobenem primeru ne more trditi, da ni vedel, da bo pravnomočni sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 sledila izdaja izpodbijanega sklepa. Upoštevajoč navedene razloge je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je bila tožencu kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.
Tožniku je bila v nadaljevanju zaradi dopolnitve (razširitve) tožbe dodatno odmerjena taksa v znesku 888 EUR, ki jo je tožnik tudi plačal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da te sodne takse sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo, čeprav je šlo za strošek, ki je za pravdo potreben in je tožnik do povrnitve tega stroška upravičen.
ZKP člen 18, 83, 148, 148/2, 150, 151. ZNPPol člen 53. URS člen 22, 29.
izločitev dokazov - zakonska podlaga - razlogi za sum - zakonitost pregleda vozila - prikriti preiskovalni ukrepi - dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - prisluhi - naključno pridobljen dokaz
Višje sodišče pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je ravnanje policije v skladu z določbo drugega odstavka 148. člena ZKP, ker je tudi po oceni višjega sodišča, zakonitost ravnanj policistov potrebno ocenjevati glede na njihovo vsebino, ne pa zgolj na (formalno) navedeno zakonsko podlago. Tudi v primeru navedene točne zakonske podlage bi se lahko ravnanja policistov, upoštevaje vsebino le-teh, izkazala za nezakonita. Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov niti v delu, ko se je prvostopenjsko sodišče glede zakonske podlage za postopanje policistov v obravnavanem primeru sklicevalo tudi na določbo 53. člena ZPPol in je tako tudi tem zaključkom potrebno pritrditi, po vsebini pa pritožnik le-teh ni izpodbijal.
postopek za izdajo plačilnega naloga - razveljavitev plačilnega naloga - dajatveni zahtevek - pobotanje v pravdi - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določila tretjega odstavka 324. člena ZPP v izreku svoje sodbe ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do toženke v znesku 2.559,90 EUR in da terjatev toženke do tožnice v znesku 5.000,00 EUR ne obstoji. Ker se toženka proti sodbi ni pritožila, je prvostopenjska ugotovitev, da njena terjatev v višini 5.000,00 EUR do tožnice ne obstoji, na podlagi določila prvega odstavka 319. člena ZPP postala pravnomočna. S tako sodbo pa je zaradi objektivnih mej pravnomočnosti toženki odvzeta možnost razliko med zneskoma 2.559,90 EUR in 5.000,00 EUR, uveljavljati v posebni pravdi. Sodišče prve stopnje bi torej ravnalo pravilno, če bi ugotovilo le, da ne obstaja terjatev toženke do tožnice v znesku 2.559,90 EUR, v presežku pa o pobotnem zahtevku sploh odločilo ne bi.