gradbena pogodba - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen za nastalo škodo
Več kot očitno je torej, da je vzrok za omenjeno zamudo izviral iz podjemnikove sfere, zato ima tudi po oceni pritožbenega sodišča ta podjemnikova zamuda z izpolnitvijo objektivne znake protipravnega ravnanja.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost pripora
Problematiziranje pritožnika, da pripor zoper obtoženca ni več sorazmeren ukrep z vidika dosedanjega trajanja, ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje sprejema v izpodbijanem sklepu sprejeto ugotovitev, da je glede na težo obtožencu očitanih kaznivih dejanj pripor še vedno sorazmeren ukrep tudi z vidika njegovega dosedanjega šestmesečnega trajanja.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 17, 17/1, 17/4, 31, 31/1, 31/1-8.
izplačilo plač - razlika v plači - dogovor o plači
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožnik dogovora o višji plači, kot je v pogodbi o zaposlitvi, ni dokazal. Dogovora ne predstavlja informacija, dana s strani direktorice toženke pred sklenitvijo pisne pogodbe o zaposlitvi. Tudi če bi bila ta informacija zmotna, to ne pomeni, da je tožnik upravičen do višje plače. Tožnik je upravičen do plače, kot je ob izostanku drugačnega (kasnejšega) ustnega dogovora določena s pogodbo o zaposlitvi.
prekršek - prehitra vožnja - domneva odgovornosti lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - predložitev dokazov - novi dokazi v pritožbenem postopku
Ker je pritožnica navedene listine predložila šele v pritožbi, je to storila prepozno, saj bi jih morala predložiti že v zahtevi za sodno varstvo, kakor je to navedeno že v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe in zato na ugotovljeno dejansko stanje s strani sodišča prve stopnje nimajo nikakršnega vpliva.
V trenutni fazi kazenskega postopka, ko sodišče odloča o utemeljenosti pripora, ni mogoče dokazno ocenjevati različne ugotovitve izvedencev psihiatrične stroke. Vrednotenje in tehtanje dokazne vrednosti teh dokazov ter njihova dokončna dokazna ocena bo v skladu s procesnimi pravili lahko prepuščena le fazi kazenskega postopka po opravljeni glavni obravnavi.
Pritožba zmotno očita, da bi moralo sodišče stranki v sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 opozoriti, da namerava po njeni pravnomočnosti odločiti o višini stroškov s posebnim sklepom. Takšna zahteva iz določb ZPP ne izhaja. Sodne prakse, iz katere naj bi izhajalo nasprotno, pritožba ne specificira. Sicer pa se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodne odločbe z dne 4. 6. 2021 glede odločitve o stroških postopka sklicevalo na četrti odstavek 163. člena ZPP, zato toženec v nobenem primeru ne more trditi, da ni vedel, da bo pravnomočni sodni odločbi z dne 4. 6. 2021 sledila izdaja izpodbijanega sklepa. Upoštevajoč navedene razloge je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je bila tožencu kršena ustavna pravica do pravnega sredstva.
Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 26, 26/2, 26/3, 26/3-1, 26/3-2.. Uredba o delovnem času v organih državne uprave (2007) člen 23, 23/1, 23/3.. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/4, 134.. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino (1994) člen 9.. OZ člen 378.. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/2.
Zmotno je stališče, da mu ni mogoče priznati povračila stroška prenočevanja na poti do kraja razporeditve, ker ga Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini izrecno ne določa. Splošno pravilo, da delodajalec mora zagotoviti delavcu povračilo stroškov, ki jih ima ta na službenem potovanju, določa prvi odstavek 130. člena ZDR-1. V drugem odstavku resda napotuje na nadaljnjo ureditev v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podzakonskem aktu, vendar le glede višine povračila stroška. Ker Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini tega stroška ne ureja, se je potrebno za določitev višine opreti na pravno ureditev, ki ureja to vprašanje v podobnih primerih (prim. Pdp 596/2015), tak podzakonski akt pa po presoji pritožbenega sodišča predstavlja Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki velja za javne uslužbence. Ta v 9. členu določa povračilo stroška za prenočišče v višini plačanega hotelskega računa, kolikor v tem sporu vtožuje tudi tožnik.
nepopolna pritožba - nepodpisana vloga - vloga v pisni obliki - elektronska vloga
Pri predmetni pritožbi gre za fizično vlogo, ki je bila sodišču poslana z uporabo sredstev komunikacijske tehnologije, zato bi jo sodišče prve stopnje tako tudi moralo presojati.
Pravdni stranki sta se v 16. členu omenjene pogodbe resda dogovorili, da bo o sporih iz te pogodbe najprej odločala arbitražna komisija, vendar pa eventualna odločitev te komisije ni dokončna, saj iz 17. člena omenjene pogodbe nadalje izhaja, da če tej komisiji ne uspe rešiti spora, se reševanje spora odstopi pristojnemu sodišču. To pa tudi po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da ima omenjena komisija le položaj organa, pred katerim se spor skuša najprej razrešiti, pri čemer izid v tem predhodnem postopku za stranki ni zavezujoč v smeri izključitve sodne pristojnosti. Morebitna odločitev pred to arbitražno komisijo torej nima obveznega učinka pravnomočne sodbe (483. člen ZPP/77 v zvezi s prvim odstavkom 50. člena Zarbit).
zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - predlog za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - vročitev poziva k dopolnitvi vloge - osebna vročitev - neosebna vročitev
Čeprav pozivni sklep na dopolnitev predloga za taksno oprostitev ni naveden med taksativno naštetimi sodnimi pisanji iz prvega odstavka 142. člena ZPP, osebno vročitev pozivnega sklepa narekuje dejstvo, da predstavlja nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, skupaj s sklepi, ki se nanašajo na obveznost plačila sodne takse za pritožbeni postopek (vključno s sklepom na dopolnitev predloga za oprostitev plačila te takse), celoto. Osebno vročanje pa utemeljuje tudi potreba po večji previdnosti (drugi odstavek 142. člena ZPP).
Iz navedb tožnika v tožbi izhaja, da ni podpisal sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 31. 3. 2021, na podlagi katerega ga je toženka odjavila iz obveznih zavarovanj. Ker toženec ni odgovoril na tožbo, je te navedbe sodišče prve stopnje pravilno štelo za resnične in na njihovi podlagi materialnopravno pravilno presodilo, da je tožniku delovno razmerje pri tožencu prenehalo nezakonito. Glede na to je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu tožbenemu zahtevku. Materialnopravno utemeljena je tudi ugoditev tožbenim zahtevkom za plačilo regresov za letni dopust (sorazmerni del za 2019 in 2021 ter v celoti za leto 2020), za katere je tožnik navedel, da mu jih toženka ni plačala, pri čemer temu delu odločitve pritožba konkretizirano niti ne nasprotuje.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 10, 14a, 14a/1, 34a, 34a/1.. ZPP člen 337, 337/1.. ZBPP člen 26, 26/1.. ZST-1D člen 7, 7/2.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog
Izdaja plačilnega naloga ni vezana na predhodno (pravnomočno) odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse (ampak na nastanek taksne obveznosti). Dejstva, od katerih je odvisna odločitev o tem predlogu, niso predmet odločanja o plačilnem nalogu.
Tožnik neutemeljeno navaja, da je že z odločbo, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, oproščen sodne takse (in da zato sodišče prve stopnje plačilnega naloga sploh ne bi smelo izdati). Tovrstnih navedb v ugovoru sicer ni podal (gre za pritožbeno novoto; prvi odstavek 337. člena ZPP), v vsakem primeru pa plačilo sodne takse ni strošek postopka, katerega bi bila stranka oproščena v okviru brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 26. člena ZBPP; peti odstavek istega člena ZBPP). Določba 10. člena ZST-1, ki ureja taksne oprostitve po zakonu, je bila šele z novelo ZST-1D, ki velja od 12. 1. 2022, dopolnjena tako, da je stranka oproščena plačila sodne takse za postopek, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč (drugi odstavek 7. člena ZST-1D).
odškodninska odgovornost države za delo policije - nasilen vstop v stanovanje - hišna preiskava brez odredbe - vstop v tuje stanovanje brez odredbe sodišča
Res je, da »vsaka bomba« ali vsak primer neupravičene posesti orožja še ne opravičuje vstopa v stanovanje brez odredbe sodišča. Vendar pritožba pri tem spregleda, da v obravnavani zadevi ni šlo le za to, da je A. A. neupravičeno posedoval orožje. Bistveni razločevalni element, ki je upravičeval izjemnost v smislu 218. člena ZKP, je bil ta, da je orožje posedovala potencialno nevarna, nasilna oseba, ki je nedavno grozila policistom, zato je bilo treba računati z možnostjo, da se bo z orožjem uprla. Izpodbijana sodba je pravilno ugotovila, da je zaradi resne možnosti, da A. A. uporabi orožje, policija morala zagotoviti element presenečenja.
začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna ureditev stikov - začasna odredba, izdana po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov
Četudi je res, da hčere stike z očetom odklanjajo (pritožbeno sodišče ne dvomi v to), to še ne pomeni, da so hčere ob dosedanjem načinu izvrševanja stikov ogrožene v smislu 161. člena DZ, zato je evidentno, da pogoji za izdajo začasne odredbe o stikih niso izpolnjeni. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, zgolj nestrinjanje otrok s stiki, njihovo odklanjanje oziroma želja po drugačnem načinu izvrševanja stikov, ne pomenijo ogroženosti v smislu 161. člena DZ, ki bi opravičevala regulacijo stikov z začasno odredbo. Res je, kar pritožba načeloma navaja, da je v skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah ter Evropsko konvencijo o uresničevanju otrokovih pravic treba spoštovati želje otroka, mu omogočiti, da jih izrazi in jih kolikor je le mogoče tudi upoštevati, vendar bo ta načela prvostopenjsko sodišče uporabilo v nadaljevanju postopka, ko bo o morebitni spremembi stikov dokončno odločilo. Pogoji za izdajo začasne odredbe (ki je izjema od splošnega pravnega načela, da se o pravicah, koristih in obveznostih odloči po izvedenem rednem in polno kontradiktornem sodnem postopku) pa so drugačni.
ZDR-1 člen 5, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. ZOdv člen 17, 17/5.. URS člen 74, 74/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - nezakonitost odpovedi
Toženka je tožnici po pisnem opozorilu, ki ga ureja prvi odstavek 85. člena ZDR-1, podala presojano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri ji je očitala dva sklopa kršitev, in sicer (1) da pri pregledu računov za opravljene storitve pranja v obdobju od septembra 2019 do decembra 2019 ni zaznala, da ni bil upoštevan dogovorjen popust in (2) hujše kršitve standardov čistoče v sobah, ki so bile ugotovljene v postopku internega inšpekcijskega nadzora, nezadovoljstvo hotelskega gosta F.F. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da toženka utemeljenosti razloga za odpoved, opredeljenega v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni dokazala (ni dokazala, da bi tožnica krivdno kršila obveznosti iz delovnega razmerja).
Pritožba si neutemeljeno prizadeva za takšno razlago petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri bi bil odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, v celoti upravičen do plačila za svoje delo v višini zneska, ki bi mu pripadel po OT. Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po tarifi. S tem je upoštevana odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009, da je treba z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V tem primeru odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave RS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnosti države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS.
ZKP člen 8, 8/1, 8/2, 8/6, 148. KZ-1 člen 245, 245/1, 245/3.
pranje denarja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sklepčnost izreka odločbe - subjektivni odnos storilca - jezik v kazenskem postopku - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - sodno dejanje
Določba 8. člena ZKP se po vsebini nanaša na udejanjenje pravice do uporabe svojega jezika pri sodnih dejanjih. V zvezi z aktivnostmi policije in zakonske podlage njihovega delovanja v okviru določbe 148. člena ZKP, katerega rezultat so tudi konkretni uradni zaznamki napravljeni v zvezi z njihovimi ugotovitvami, je potrebno zaključiti, da ravnanja policije niso sodna dejanja, zato v zvezi s tem tudi pravice iz 8. člena ZKP niso mogle biti kršene, ker se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih. Razen tega je prvostopenjsko sodišče vsebino restavrirane komunikacije med E. E. in obtoženko ocenjevalo ne le v smislu vsebine, same po sebi, tako kot izhaja iz navedenih uradnih zaznamkov, pač pa v povezavi z izpovedbo F. F., ki je prevode dejansko opravila. Zato je potrebno šteti kot dokaz, ne uradni zaznamek, temveč izpovedbo priče v zvezi z vsebino, ki izhaja iz le-teh.
postopek za izdajo plačilnega naloga - razveljavitev plačilnega naloga - dajatveni zahtevek - pobotanje v pravdi - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju določila tretjega odstavka 324. člena ZPP v izreku svoje sodbe ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do toženke v znesku 2.559,90 EUR in da terjatev toženke do tožnice v znesku 5.000,00 EUR ne obstoji. Ker se toženka proti sodbi ni pritožila, je prvostopenjska ugotovitev, da njena terjatev v višini 5.000,00 EUR do tožnice ne obstoji, na podlagi določila prvega odstavka 319. člena ZPP postala pravnomočna. S tako sodbo pa je zaradi objektivnih mej pravnomočnosti toženki odvzeta možnost razliko med zneskoma 2.559,90 EUR in 5.000,00 EUR, uveljavljati v posebni pravdi. Sodišče prve stopnje bi torej ravnalo pravilno, če bi ugotovilo le, da ne obstaja terjatev toženke do tožnice v znesku 2.559,90 EUR, v presežku pa o pobotnem zahtevku sploh odločilo ne bi.
Tožniku je bila v nadaljevanju zaradi dopolnitve (razširitve) tožbe dodatno odmerjena taksa v znesku 888 EUR, ki jo je tožnik tudi plačal. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da te sodne takse sodišče prve stopnje tožniku ni priznalo, čeprav je šlo za strošek, ki je za pravdo potreben in je tožnik do povrnitve tega stroška upravičen.
Naloga izvedenca je bila ugotoviti pravilnost ravnanja zdravnice pri obravnavanem medicinskem posegu in njegovo skladnost z medicinsko doktrino, to je, ali je bil poseg opravljen po pravilih medicinske stroke. V ta namen je izvedenec pregledal medicinsko dokumentacijo v spisu z zvezi s posegom, glede verodostojnosti te dokumentacije pa tožnik ni izrazil nikakršnega dvoma, zato so pravilni razlogi v točki 37 obrazložitve izpodbijane sodbe o pravno neupoštevnem dvomu izvedenca v verodostojnost medicinske dokumentacije v zvezi z obravnavanim posegom. Izvedenčevo pojasnilo o poteku ravnanja pri ekstrakciji zob v skladu z medicinsko doktrino pa je identično ravnanju zdravnice v predmetni zadevi, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje na podlagi izpovedbe priče – pri prvi toženki zaposlene zdravnice in priče S., tudi zdravnika pri prvi toženki ter kot po ugotovitvi izvedenca izhaja iz medicinske dokumentacije v zvezi z obravnavanim posegom.
vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - protipravnost posega v lastninsko pravico - obstoj lastninske pravice - košenje trave - pomanjkanje stvarne legitimacije - dokazna ocena - res judikata - ponavljajoče se motilno dejanje
Z opustitveno (negatorno) tožbo lahko lastnik stvari od tretjega, ki kakorkoli neutemeljeno posega v njegovo lastninsko pravico ter ga s temi posegi vznemirja, zahteva, da s takimi ravnanji preneha. Poseg mora biti dejanski. Za lastnika mora pomeniti oviro pri izvrševanju lastninske pravice. Gre za najširše zavarovanje proti kakršnemukoli motenju lastninske pravice lastnika stvari. Negatorna tožba je izključena le, če ima tretji za posege v lastninsko pravico tožnika ustrezen pravni naslov. Protipravnosti ni, če je lastnik stvari dolžan trpeti tuje vplive na svojo stvar zaradi zakonskih, stvarnopravnih ali obligacijskih upravičenj tretjega: če je ta pooblaščen, da vznemirja lastnika v mirni uporabi stvari na podlagi stvarne pravice, zakonskih omejitev lastnine, sosedskega prava ali obligacijskega razmerja (na primer: lastnikovega dovoljenja).