CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00053561
OZ člen 247, 247/1, 251, 251/5, 252, 299, 299/1. ZPP člen 353.
pogodba o sofinanciranju izobraževanj - plačilo pogodbene kazni - pravica do pogodbene kazni - pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - uveljavljanje pogodbene kazni - rok za uveljavljanje pogodbene kazni - ugovor zastaranja - ugovor pravice do znižanja plačila - višina tožbenega zahtevka - ugovor materialnega prava - razveljavitev prvostopenjske sodbe - odsotnost odločilnih razlogov
Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo pogodbene kazni zaradi zamude pri izpolnitvi s strani tožene stranke prevzete obveznosti na podlagi treh sklenjenih pogodb o sofinanciranju treh mladih raziskovalcev.
Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni od trenutka, ko je tožnik v zamudi z izpolnitvijo pogodbene obveznosti, pa vse do njene izpolnitve (prvi odstavek 247. člena in prvi odstavek 299. člena OZ). Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev. Tožeča stranka je imela torej čas uveljaviti plačilo pogodbene kazni vse do sprejema izpolnitve obveznosti. Tožeča stranka pred izpolnitvijo namreč ni imela samostojnega zahtevka za plačilo (do tedaj sicer zapadlega dela pogodbene kazni), temveč bi morala takšen zahtevek nujno kumulirati z izpolnitvenim zahtevkom, od uspeha slednjega pa bi bila odvisna tudi usoda zahtevka za plačilo pogodbene kazni.
Namen petega odstavka 251. člena OZ je v odpravi negotovosti, ali bo stranka, ki je z izpolnitvijo zamudila, morala plačati tudi pogodbeno kazen. Upnik mora torej najkasneje ob sprejemu izpolnitve podati izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, lahko pa jo seveda poda tudi prej, to je takrat, ko dolžnik pride v zamudo. V konkretnem primeru je bilo iz dopisov tožeče stranke jasno razvidno, da bo pogodbeno kazen uveljavljala.
Sodišče prve stopnje bi moralo hkrati z odločitvijo o pogodbeni kazni odločiti tudi o njenem ugovoru sorazmernega znižanja (252. člen OZ). Ker gre po mnenju tega senata za materialnopravni ugovor, ga je trebaobravnavati ob odločitvi o plačilu pogodbene kazni.
stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - konferenca s stranko - stroški za pristop na narok - pripravljalni narok
Pritožba pa neutemeljeno zahteva še stroške za konferenco s stranko, za pregled listin, za pregled izvedenskega mnenja in za pristop na pripravljalni narok. Vse to so opravila, ki jih je pooblaščenec – odvetnik opravil v pravdnem postopku in torej niso samostojna opravila v smislu tar. št. 39 OT.
Tudi za narok, na katerega je pooblaščenec pristopil kot na pripravljalni narok, ta pa se je nadaljeval v prvi narok za glavno obravnavo, gre pooblaščencu le ena nagrada za pristop.
Pritožba utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določila OT, ko je toženki priznalo stroške za sestavo kratkih vlog z dne 11. 3. 2020 in 16. 8. 2021, v višini 20 točk za vsako, po 4. točki tar. št. 39 (za kratke dopise in obvestila). Po tar. št. 39 OT so obračunane storitve, ki niso zajete v drugih tarifnih številkah OT, ker gre za samostojne storitve. Res je sicer, kar navaja toženka v odgovoru na pritožbo, da je navedeni kratki vlogi oziroma dopisa vložila na podlagi pozivov sodišča. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi toženka še en izvod odgovora na tožbo s prilogami (kar je toženka na poziv sodišča dostavila z vlogo z dne 11. 3. 2020) in pojasnilo, da v odgovoru na tožbo predlagane priče ne govorijo slovenskega jezika (kar je toženka na poziv sodišča pojasnila v vlogi z dne 16. 8. 2021), lahko podala že sama od sebe - že z odgovorom na tožbo, torej brez poziva sodišča. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje pritožbenemu stališču, da omenjenih vlog ni mogoče šteti za samostojni storitvi, ki bi utemeljevali posebno povračilo stroškov, saj sta že zajeti v strošku sestave odgovora na tožbo, in ne predstavljata stroška, ki bi bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - aktivno ravnanje dolžnika
Kot izkaz oziroma potrditev subjektivne nevarnosti, da je zaradi toženčevega ravnanja ogroženo poplačilo njene terjatve, bi morala tožnica izkazati neko konkretno ravnanje toženca s svojim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave s strani tožnice vtoževane terjatve.
Tožnica ni izkazala, da svoje terjatve ne bo mogla uveljaviti v izvršbi oziroma da bo plačilo njene bodoče terjatve zaradi izkazanih ravnanj toženca oteženo ali onemogočeno. Kot že povedano, za zagotovitev tega pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča zgolj izkazanost, da dolžnik razpolaga s svojimi sredstvi na TRR, ampak mora biti izkazano neko konkretno ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem v smeri onemogočanja ali precejšnje otežitve izterjave vtoževanega zneska.
ZPP člen 236a, 236a/2, 236a/6, 339, 339/2, 458, 458/1, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - razlogi, iz katerih se sme izpodbijati sodba - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazni predlog za zaslišanje priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga
Sodbe, izdane v postopku v sporu majhne vrednosti, ni dovoljeno izpodbijati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato na pritožbene navedbe pod tem naslovom pritožbeno sodišče ne odgovarja.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4, 128, 128/1.. ZPP člen 226, 226/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonitost odpovedi - nadure
Ni pomembno opozorilo pritožbe, da naj bi bilo tožnikovo pogojevanje prihoda na delo s plačilom odškodnine nedopustno. Bistveno je, da mu zaradi teh pogajanj ni preklicala odredbe o čakanju na delo doma, obenem pa je bila tudi seznanjena z razlogom, zaradi katerega je bil tožnik od takrat še naprej odsoten z dela.
ZJU člen 65, 66, 66/1.. ZDR-1 člen 24, 200.. URS člen 122.. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
neizbrani kandidat - sklep o izbiri - imenovanje v naziv - pravice neizbranega kandidata
V drugem odstavku izreka sklepa je pravzaprav citirana določba prvega odstavka 66. člena ZJU, ki jo tožnik zmotno prikazuje kot ključno za njegov uspeh v tem sporu. Glasi se tako: Izbranega kandidata se imenuje v naziv najkasneje v osmih dneh od dokončnosti sklepa o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi.
Določba se niti ne glasi na sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kot utegne izhajati iz pritožbenih navedb. Prav tako ta določba ni zadostna podlaga za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na vtoževanem delovnem mestu, s tem da zavrnitve takšnega zahtevka pritožba obrazloženo niti ne problematizira. Vseeno pritožbeno sodišče pojasnjuje, da razlogovanje sodišča prve stopnje o tem, da ni ugotovilo elementov (faktičnega) delovnega razmerja ni pomembno, saj tega tožnik (logično) niti ni trdil. Tožnik se v tem sporu pač zavzema za priznanje delovnega razmerja pri toženki v posledici izbire, kar formulira na enem mestu kot zahtevek na sklenitev pogodbe o zaposlitvi (čemur sodna praksa iz razloga pogodbene svobode, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sklicujoč se na 24. člen ZDR-1, v splošnem res ni naklonjena), na drugem mestu pa kot zahtevek na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, za kar pa bi prav tako morala obstajati jasna, nesporna pravna podlaga, ki je navedena določba ZJU ne predstavlja, pa tudi sicer pravna podlaga za tožnikov uspeh ni podana.
nujna pot - določitev nujne poti - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - dostop do zemljišč - načelo sorazmernosti - redna raba stavbe - potrebe gospodujočega zemljišča
Sodišče prve stopnje je kot redno rabo gospodujoče nepremičnine pravilno upoštevalo tudi bodoče stanje nepremičnine in predlagateljevo nameravano gradnjo hiše ter potrebo po dostopu do nepremičnine z gradbenimi vozili. Redna raba zazidljivega stavbnega zemljišča je skladno z 88. členom SPZ in sodno prakso tudi v tem, da se na takšnem zemljišču zgradi hiša in se do zemljišča dostopa z vozili.
javni razpis - javni razpis za sofinanciranje programa - mladi raziskovalec - pogodba - kršitev pogodbene obveznosti - zamuda z izpolnitvijo - pogodbena kazen
Namen petega odstavka 251. člena OZ je v odpravi negotovosti, ali bo stranka, ki je z izpolnitvijo zamudila, morala plačati tudi pogodbeno kazen. Varovalni namen te določbe pa ni potreben, če je pogodbena stranka, ki ima pravico do pogodbene kazni, že pred izpolnitvijo izjavila, da plačilo pogodbene kazni zahteva.
odvetniški kandidat - zastopanje na naroku - substitucijsko pooblastilo - nepravilno zastopanje - odvetniška pisarna - nadomeščanje odvetnika na naroku - pooblastilno razmerje - odločba bpp - novo pooblastilo - poziv na predložitev pooblastila - naknadna odobritev procesnih dejanj
Odvetniški kandidat v nobenem primeru ne more nastopati samostojno, ampak vedno le v imenu odvetnika, pri katerem je zaposlen.
Če je prvo sodišče na naroku ugotovilo, da odvetnik D. D. še ni predložil pooblastila tožnice, bi glede na opisani dotedanji potek postopka moralo postopati po drugem odstavku 98. člena ZPP in od odvetnika D. D. zahtevati, da v določenem roku predloži pooblastilo tožnice ter da izkaže tožničino odobritev opravljenih procesnih dejanj.
Tožnik je po pogodbi o zaposlitvi upravičen le do dodatka za delovno dobo, ne pa tudi do dodatka za stalnost. Glede na to, da ZSPJS v 23. členu ne določa dodatka za stalnost in tožnik tudi v pogodbi o zaposlitvi ni imel določeno, da mu pripada dodatek za stalnost, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za izplačilo dodatka za stalnost tožniku, ni obstajala ustrezna pravna podlaga.
zavrnitev dokaznega predloga - krivda - varstvo pri delu - dokazna ocena - poškodba delavca
Na obstoj bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti in mora predmetno kršitev uveljavljati sama stranka. Ta kršitev ne more biti podana že s tem, da je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem prič.
Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev obeh predlaganih zaslišanj v izpodbijani sodbi obširno obrazložilo, pri čemer toženec razlogov s pritožbo ne izpodbija.
Drži pritožbena navedba, da upoštevaje ugotovitve izvedenke predhodne zdravstvene omejitve poškodovanega delavca niso bile v vzročni zvezi z obravnavano nesrečo, zato je v tem delu sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožencu očitalo tudi to, da delavca pred pričetkom dela ni poslal na zdravniški pregled (glej 45. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), vendar pa predmetno ob številnih drugih kršitvah varnostnih predpisov s strani toženca (glej ugotovitve v izpodbijani sodbi, ki se na tem mestu ne ponavljalo) ni vplivalo na pravilnost in zakonitost končne odločitve. Delavec je na dan poškodbe delal za toženca in je drugačno pritožbeno zavzemanje neutemeljeno. Da ni bil ustrezno teoretično in praktično poučen glede varnosti pri delu, kar je tudi vplivalo na njegovo sposobnost zaznavanja nevarnosti, pa pritožbeno niti ni sporno.
Pri odločitvi o nadomestilu za neizrabljen letni dopust je pomembno, ali je imel delavec dejansko možnost, da izkoristi letni dopust, ali pa je to možnost izgubil zaradi objektivnih nepredvidljivih dogodkov, pri čemer je dokazno breme, da bi delavec dopust lahko koristil ter da ga je delodajalec poučil o možnosti koriščenja in posledici, če tega ne stori, na delodajalcu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnik huje kršil delovne obveznosti dne 31. 3. 2021, ko je opravljal delo pod vplivom alkohola in da je prišlo do motenj v procesu dela.
predlog stranke za izdajo dopolnilnega sklepa - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - prepozen odgovor na pritožbo - zavrnitev predloga
Tožeča stranka je odgovor na pritožbo vložila prepozno. Pritožbeno sodišče zato odgovora na pritožbo ni upoštevalo. Posledično tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo.
OZ člen 10, 633, 633/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1, 458/5, 495.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dokazni predlog za zaslišanje priče - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - pravočasno grajanje napak - dokazni standard nemudoma - prepoved povzročanja škode - poslovna odškodninska odgovornost - neposlovna odškodninska odgovornost - elementi civilnega delikta - nesklepčna tožba
Tožnica ni navedla, da opravljenih del ni mogla pregledati takoj, ko so delavci toženke zapustili gradbišče, med pravdnima strankama pa ni sporno, da se je to zgodilo 11. julija 2020. V prid pravočasnosti grajanja napak je navedla, da jih grajala nemudoma, že v juliju 2020, kar smiselno pomeni, katerikoli dan do od 11. do 31. 7. 2020. S to navedbo pa ni zadostila določilu prvega odstavka 633. člena OZ, saj nemudoma ne pomeni obdobja dvajsetih dni, kolikor jih je preteklo do konca julija. Iz tega sledi, da je tožba nesklepčna. Tožbeni zahtevek iz nesklepčne tožbe pa ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00053760
URS člen 2, 22. ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 15, 53, 53/2, 58, 58/3. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 287, 287/1.
trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - neutemeljen ugovor - trditvena in dokazna podlaga ugovora - odgovor na ugovor - odgovor dolžnika - ugovorni postopek - prekluzija trditev in dokazov - pravica do izjave - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - pravna država - pravna varnost dolžnika - opredelitev sodišča do pomembnih okoliščin - vračunavanje plačil
V skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Iz navedene določbe je razbrati, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva in dokaze, ki se nanašajo na v predlogu za izvršbo s strani upnika navedena dejstva in dokaze. Logično je namreč, da se z ugovorom dolžnik ne more braniti pred tistim, česar upnik ni navajal v predlogu za izvršbo. Takšna zahteva je do dolžnika prestroga in v celoti neživljenjska.
Če bi upnik v obravnavanem primeru že v predlogu za izvršbo navajal, da ima do dolžnika odprte še druge (starejše) terjatve, ki se vodijo v drugi izvršilni zadevi in ki jih dolžnik v celoti še ni poravnal, bi se dolžnik zoper takšne navedbe z ugovorom lahko branil. V takem primeru bi z iztekom ugovornega roka tudi nastopila prekluzija navajanja dejstev in dokazov, če se dolžnik do takšnih navedb (ki jih je upnik podal v predlogu za izvršbo) v ugovoru ne bi opredelil. V primeru (kot je obravnavani), ko je upnik šele v odgovoru na ugovor prvič navajal, da ima do dolžnika odprte še starejše obveznosti, ki jih je poplačeval s prejetimi dolžnikovimi plačili, pa dolžnik po presoji pritožbenega sodišča ni prekludiran z navajanjem novih dejstev in dokazov, ki jih je posredoval sodišču v vlogi, vloženi znotraj sodnega roka, ki ga je za odgovor na upnikov odgovor na ugovor določilo sodišče prve stopnje. Nasprotno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo.
V situaciji, ko se je dolžnik odzval na jasen poziv sodišča k izjavi o navedbah upnika, o nedopustnem navajanju novih dejstev in dokazov ni mogoče govoriti. Stranke lahko učinkovito sodelujejo in se učinkovito izjavljajo, ko se zanesejo na ravnanja in stališča sodišča v postopku. Navedena zahteva je tudi vsebina načela pravne varnosti kot podnačela pravne države (2. člen Ustave RS). Dolžnik je upravičeno pričakoval, da se bo sodišče prve stopnje do njegovih navedb opredelilo, zato je izpodbijana odločitev vsekakor obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
začasna odredba v družinskih sporih - varstvo koristi otroka - prešolanje učenca na drugo šolo
Sodišče sme še pred zaključkom nepravdnega postopka za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka (le), če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Gre za nujni ukrep, ki ga je treba izreči le takrat, ko se pokaže, da ogrožene koristi otroka terjajo ukrepanje že tekom postopka. Iz ogroženosti otroka mora izhajati nujnost po začasni ureditvi spornega razmerja.