povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega
Do odškodnine za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti so upravičeni posredni oškodovanci le izjemoma, kadar gre za posebno težko invalidnost. Sodna praksa razlaga pravni standard posebno težke invalidnosti omejevalno. Gre za stanje, ko prizadeti izgubi bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi in je v celoti ali v velikem obsegu odvisen od oskrbe in pomoči drugih. Pri tožniku, ki je skoraj v celoti izgubil vid na eno oko ne gre za tako invalidnost, takemu stanju se niti ne približuje. Izvedenec je v odstotkih ocenil njegovo invalidnost z 29,30 %.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21099
URS člen 29.ZKP člen 4, 4/1, 5, 5/1, 5/2, 166, 178, 178/5.KZ člen 311, 311/2.
nujna preiskovalna dejanja - obveščanje obdolženca o nujnih preiskovalnih dejanjih - prvo zaslišanje obdolženca - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo
V sklepu o odreditvi pripora je pri opisu znakov kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ navedeno, da je osumljeni skupaj s soosumljencem iz koristoljubnosti proti obljubljenemu plačilu spravil preko meje Republike Slovenije dva državljana Republike Makedonije. Čeprav višina obljubljenega plačila ni navedena, to na pravno opredelitev očitanega kaznivega dejanja ne vpliva.
Če bi bilo nevarno odlašati z zaslišanjem prič, potem o takem preiskovalnem dejanju ni potrebno obvestiti državnega tožilca, obdolženca, zagovornika in oškodovanca (5.odstavek 178. člena ZKP). S tem ko zagovornica navaja, da v konkretnem primeru ni šlo za tako situacijo, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Če preiskovalni sodnik ni obvestil osumljenca o zaslišanju prič, čeprav niso bili podani razlogi iz 5. odstavka 178. člena ZKP, dokaz z zaslišanjem prič ni nedovoljen dokaz.
Ker sta bili priči zaslišani pred osumljencem, preiskovalni sodnik pa ga ni seznanil s tem, kar sta izpovedali, je bilo kršeno določilo 5. člena ZKP, saj osumljencu ni bilo omogočeno, da bi se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo.