ZUS člen 73.ZDen člen 63. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Če je bilo na podlagi seznama lastnikov lokalov ugotovljeno, da je bila pokojna oseba nemške narodnosti, je bilo uporabljeno arhivsko gradivo, kar je zadostna podlaga za ugotovitev nemške narodnosti. Uporaba novele 35. člena ZDrž ne pomeni zmotne uporabe materialnega prava. Ker je sodišče kot relevanten štelo datum 4.12.1948 in je bilo ugotovljeno, da je bila pokojnica v tujini, tožnica pa ni v upravnem postopku in v upravnem sporu navajala okoliščin, s katerimi bi izpodbila domnevo o nelojalnosti, pritožba ni utemeljena.
CZ člen 3, 3/1-15, 122, 125, 125/1, 139, 144, 154.
zavezanec za plačilo carine
Ker je tožnik z izpolnitvijo polja 50 (glavni zavezanec) v enotni carinski listini prevzel odgovornost za predajo blaga namembni carinarnici in blago le tej ni bilo predano, je bilo pravilno odločeno, ko mu je bilo naloženo plačilo carine. Tožnik se ne more sklicevati na tek kazenskega postopka zoper druge osebe. Ni pa bistveno, če je sodišče prve stopnje zadevo presojalo po CZ iz leta 1976, saj je tranzit tudi v novem CZ/95 podobno urejen.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Splošne okoliščine vojne s posledicami, kot so množične aretacije, izgoni in podobno, ki osebe niso neposredno ogrožale, ne morejo biti podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožniku, ki je prostovoljno odšel na delo v Avstrijo avgusta 1941, torej še preden je okupator v oktobru 1941 izdal objavo o izselitvi Slovencev iz tožnikovega kraja, ne gre status žrtve vojnega nasilja - begunca, saj tožnik nasilnega dejanja okupatorja ni mogel občutiti.
kazniva dejanja zoper pravni promet - ponarejanje listin - nastanek škodljivih posledic - dejanje majhnega pomena
S tem ko je soobsojenka po naklepnem napeljevanju obsojenca predrugačila pravo listino z namenom, da bi se uporabila kot prava, so škodljive posledice že nastale - prava listina je bila predrugačena. Škodljive posledice tako niso nastale šele, ko je drugi soobsojenec tako predrugačeno listino uporabil kot pravo. Zato tudi stališče, da so podane okoliščine, ki opravičujejo uporabo inštituta dejanja majhnega pomena, ni utemeljeno.
V obravnavanem primeru gre za pogodbo, za katere veljavnost se ne zahteva nobena oblika. Zato je veljaven tudi ustni dogovor med strankama o pogoju kot sestavini pogodbe.
Zatrjevani razlog za zamudo, to je huda bolezen uradnice iz pisarne tožnikovega pooblaščenca in službena pot pooblaščenca samega, oboje na zadnji dan pritožbenega roka, ne predstavljata opravičljivega razloga, zaradi katerega bi bilo mogoče ugoditi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izvedba predlaganih dokazov v smeri zatrjevanega obstoja okoliščin za zamudo je nepotrebna, saj na drugačno odločitev v tej zadevi ne bi mogla vplivati.
varstvo industrijske lastnine - plačilo pristojbin za pridobitev pravice industrijske lastnine
Možnost plačila pristojbine za ohranitev pravice v naknadnem roku velja le za priznane (registrirane) pravice intelektualne lastnine, ne pa tudi za prijavljene.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Če tožnik ne izkaže, da je pred vojnim nasiljem nemških okupacijskih oblasti, ki temelji na političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogih, pobegnil v času od 6.4.1941 do 15.5.1945, do statusa žrtve vojnega nasilja - begunca ni upravičen.
ZKP člen 75, 75/1, 93, 93/2, 96, 96/1, 421, 421/1. Tarifa o odvetniških storitvah (1991) tarifna številka 10, 10-4. Tarifa o odvetniških storitvah (1991) člen 10, 10/2, 16, 16/1, 16/3.
stroški kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o višini stroškov - rok za vložitev zahteve za povrnitev stroškov - odvetniška tarifa
V sklepu o ustavitvi kazenskega postopka je bilo glede stroškov med drugim odločeno, da nagrada zagovornika bremeni proračun. Pravilno je stališče zagovornika po pooblastilu, da je v imenu in za račun obdolženca upravičen zahtevati povrnitev tudi tistih stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na nagrado obdolženčevega prejšnjega zagovornika.
Ker iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa ni določno razvidno, katere postavke zagovornikovega stroškovnika je sodišče upoštevalo pri odmeri stroškov in katere je zavrnilo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Določbe 1. odstavka 16. člena Odvetniške tarife si ni mogoče razlagati tako, da velja le za morebitno spremembo števila točk za posamezno storitev znotraj veljavne tarife, ne pa tudi takrat, ko sodišče uporabi tarifo, ki v času odmere ne velja več.
Če je zagovornik vložil zahtevek za povrnitev stroškov v imenu in za račun obdolženca, temu ne gredo zamudne obresti iz 3. odstavka 16. člena Odvetniške tarife.
Zakon določa, da je posest dobroverna (poštena po pravnih pravilih Občnega državljanskega zakonika, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Revizija ima prav, da je treba v takšnih primerih dognati opravičljivost zmote. V obravnavanem primeru pa po dejanskih ugotovitvah nižjih sodišč ni šlo za to, da prvotna tožnika ne bi vedela, da sporna zemlja ni njuna, niti za to, da tega ne bi mogla vedeti, ker sta pač vedela, da je nista kupila. Pri njima je šlo za tako imenovano nepristno posest (possessio vitiosa), o kateri se govori, kadar je pridobljena, poleg drugih primerov, z zlorabo zaupanja. Ko je toženka dopuščala prvotnima tožnikoma uporabo sedaj spornih parcel, tega zaupanja ne bi smela zlorabiti za njuno prisvojitev.
Med delovne deportirance ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo poslal takratni nemški delovni urad na nemškem zasedbenem območju in pri katerih obstajajo, v času dela oziroma zaposlitve, vsi elementi delovnega razmerja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj je ob času odločanja revizijskega organa ZZVN za priznanje statusa begunca določal enake pogoje kot ob času odločanja organa prve stopnje; ZZVN tedaj še ni priznal statusa begunca osebam, ki jim je okupator požgal ali porušil hiše oz. stanovanja.
pravica do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
S trditvijo, da je bil zaradi vinjenosti in borelioze neprišteven, obsojenec uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, saj s tem izpodbija ugotovitev sodišča o njegovi prištevnosti, ki je bila sicer zmanjšana, a ne bistveno. Z zahtevo za varstvo zakonitosti pa tega razloga ni mogoče uveljavljati.
Primernosti kazni, izrečene v okvirih predpisane kazni, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - pregnanec
Tožnici ne gre status pregnanke, saj je bila pregnana iz svojega kraja, ki leži izven Slovenije in se je po koncu druge svetovne vojne vrnila v svoj kraj. Lahko pa uveljavlja status pregnanke po določbah ZZVN-D.
ZUN člen 74, 74/3. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN člen 17.
ukrep urbanističnega inšpektorja - investitor
Tožnika sta investitorja, ker sta na nelegalno ograjenem objektu nadaljevala z investicijskimi deli, kot so postavitev novega ostrešja in nove strehe, obložitev sten s kombi ploščami in vgraditev novih garažnih vrat, torej nadaljevala z gradnjo brez ustreznega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21163
KZ člen 54.ZKP člen 420, 420/2, 506.
pogojna obsodba - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - postopek za preklic - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V postopku za preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti ni mogoče ponovno odločati o višini ugotovljene škode in z njo povezano odločitvijo o višini premoženjskopravnega zahtevka.
nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva - odredba preiskovalnega sodnika - čas izdaje odredbe
Zmotno je stališče, da sodišče v rednem sojenju nima pravice ugotavljati zakonitosti postopka organov odkrivanja pri pridobivanju dokazov po 150. členu ZKP.
Pravilen je zaključek, da gre za nedovoljen dokaz v primeru, ko je policija pri pridobivanju dokazov po 150. členu ZKP ravnala brez odredbe preiskovalnega sodnika, njihovo že opravljeno delo pa je bilo šele naknadno pokrito z odredbo preiskovalnega sodnika.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Toženca izpodbijata z revizijo pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila tožnikoma prisojena odškodnina v znesku 100.000,00 oziroma 70.000,00 tolarjev. Navedena zneska ne presegata vrednosti iz drugega odstavka 387. člena ZPP.