Zakonitost konkretnega upravnega akta je treba presojati po predpisih, ki so veljali v času izdaje odločbe upravnega organa. Po izdaji odločbe upravnega organa uveljavljena sprememba ZZVN (ZZVN-D), ki je za tožnico ugodnejša, ne more vplivati na dejansko odločitev v upravnem sporu, saj lahko tožnica vloži novo zahtevo.
Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v teku kazenskega postopka v zvezi s premoženjskopravnim zahtevkom ni uveljavljal ugovora litispendence, ker naj bi oškodovanec zahtevek uveljavljal že v pravdnem postopku. Tudi v zahtevi ne zatrjuje, da bi bilo v pravdnem postopku že pravnomočno odločeno. Glede na to v zahtevi za varstvo zakonitosti ugovora litispendence ni mogoče uspešno uveljavljati, saj takšen ugovor ni revizijski razlog po določbah ZPP.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - inflacija - začetek teka zamudnih obresti
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Sodna praksa se je izrekla o tem, da lahko sodišče pri odmeri pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo upošteva tudi čas čakanja na njeno odmero. Odmera višje odškodnine na račun dolgotrajnosti postopka pa mora imeti utemeljene razloge v zavlačevanju postopka s strani ene izmed strank, ali morda celo zlorabi procesnih pravic. Zato je treba v vsakem primeru posebej presoditi ali je res šlo za tako dolg postopek s takimi procesnimi razpolaganji, ki zahtevajo odmero višje odškodnine.
Upravni organ ni ugotavljal, ali je bila tožničina mati po izpustitvi iz zapora izpostavljena kakšnemu izmed prisilnih ukrepov iz 2. člena ZZVN, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstva
Odločba o zavrnitvi izdaje potrdila o vpisu v register stalnega prebivalstva je upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Odločilna pravna podlaga, na katero sta tožena stranka in sodišče prve stopnje oprla svojo odločitev, je 81. člen ZTuj, za katerega je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-294/94 z dne 4.2.1999 ugotovilo, da je zaradi protiustavne pravne praznine v neskladju z ustavo in je bil zato z razlago, kakršna je vsebovana v izpodbijani odločbi in sodbi, tožnik postavljen v neenak položaj v primerjavi s tistimi tujci, ki niso bili državljani bivše SFRJ, pa so imeli v času uveljavitve ZTuj v Republiki Sloveniji stalno prebivališče.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. člena ZZVN je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov, ki morajo biti dejansko podani.
ZDen člen 3, 3/1-8. ZNZGP člen 7a, 7a/1, 7a/2. ZTLR člen 20, 20/1, 41, 41/2, 45.ZD člen 128.ZPP člen 367, 367/2. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6.
zahteva za varstvo zakonitosti - dedovanje - državna lastnina - upravičenci do denacionalizacije - nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice
Na območju bivše cone B STO je bilo za nacionalizacijo nepremičnin tujih državljanov odločilno zatečeno stanje na dan, ko je stopila v veljavo sprememba Uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravdnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ, torej na dan 8.10.1972. Takrat je bila lastnica spornih nepremičnin že tožeča stranka oziroma njeni pravni predniki, ki so bili tuji državljani. Zato so tega dne sporne nepremičnine že na podlagi samega zakona prešle v državno last. Po izrecni določbi 8. točke prvega odstavka 3. člena ZDen pa se ne vrača tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno na podlagi 7. a člena ZNZGP.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Za priznanje statusa begunca je treba dokazati konkretno in neposredno vojno nasilje, pred katerim je oseba pobegnila. Splošne okoliščine vojne, s posledicami, ki osebe niso neposredno ogrožale, še ne morejo biti podlaga za priznanje žrtve vojnega nasilja.
varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin - povrnitev gmotne in negmotne škode - duševne bolečine zaradi okrnitve svobode - neutemeljen pripor - zapor
Tožniku priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo je tudi po višini primerljiva z odškodninami zapornikov v podobnih primerih in tudi z Golootoškimi ter drugimi. To pomeni, da so bile pri odmeri odškodnine tudi v tožnikovem primeru upoštevane vse pomembne okoliščine, med drugim, da so bile zaradi neutemeljenega zapora prizadete njegove temeljne pravice kot so prostost, dobro ime in čast, dostojanstvo, pravica do neokrnjenega osebnega in družinskega življenja, torej klasične pravice, ki so mu šle kot človeku.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Relevantno dejstvo v tem postopku je, ali je tožnik dejansko pobegnil pred grozečo prisilno izselitvijo. Ker se prvostopni upravni organ ni opredelil do vseh že izvedenih dokazov (prepustnice) oziroma se do njih ni dovolj natančno opredelil (potrdila Muzeja narodne osvoboditve Maribor, zaslišanj prič), je zato dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Po določbah 26. člena ZUS je tožba zaradi molka organa mogoča, če je organ dolžan odločiti o pravici ali obveznosti posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko nosilec pravic in obveznosti, pa takšnega akta ni izdal ali ga ni vročil stranki v predpisanem roku.
Odločitev o odvzemu orožja je pravilno oprta na pravnomočno odločbo o prekršku, iz katere je razbrati, da vsebuje storjen prekršek takšno stopnjo nasilja, ki kaže na to, da je tožnik neprimeren za posest orožja oziroma da je od njega mogoče utemeljeno pričakovati, da bo orožje zlorabil.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi
Tožnici ni uspelo dokazati, da je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz prvega in drugega odstavka 2. člena ZZVN, ker niti ne ve, kdo sta njena starša.
ZUS člen 73.ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva - članstvo v Kulturbundu
Pri osebi, za katero obstaja arhivski podatek, da je bila član Kulturbunda, se nelojalnost iz 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ domneva; stranka pa mora imeti v postopku možnost dokazovati nasprotno.
Sklicevanje na splošne razmere takratnega režima, zaradi katerih so tožniki "morali" podati pisne izjave o odreku državljanstvu FLRJ po določbi 2. odstavka 22. člena Zakona o državljanstvu FLRJ, ne morejo biti podlaga za izpodbijanje veljavnosti javne listine (odločbe Ministrstva za notranje zadeve FLRJ o prenehanju državljanstva FLRJ).
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35. Zakon o državljanstvu Kraljevine SHS člen 29.
ugotovitev državljanstva
V upravnem postopku ni bilo ugotovljeno, ali je tožnica s poroko s tujim (avstrijskim) državljanom v letu 1938 pridobila tuje (moževo) državljanstvo. Od te ugotovitve je odvisno, ali je po poroki obdržala svoje dotedanje državljanstvo. Zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.