Če med spisi, ki jih je upravnemu sodišču poslala tožena stranka v zvezi z upravnim sporom zaradi azila, ni vseh listin in podatkov, na katere se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, pa so bistveni za odločitev, upravno sodišče ne more odločiti o tožbi, ne da bi pred tem v celoti izvedlo postopek po 4. odstavku 36. člena ZUS, vključno s ponovnim pozivom toženi stranki k predložitvi spisov.
trditveno in dokazno breme - načelo materialne resnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - materialnopravna presoja zatrjevanih dejstev in dokazov
Stranki sta dolžni ponuditi dejstva in dokaze, na katera opirata zatrjevana dejstva, in ki predstavljajo dejansko podlago za presojo materialnopravne vsebine sklenjenega posla. Sodišče je tisto, ki je (vedno) dolžno presoditi ponujena dejstva in dokaze in na podlagi njihove presoje odgovoriti na vprašanje, katera je pravilna materialnopravna podlaga za presojo pravnega razmerja med strankama v sporu. V konkretnem sporu gre za načelno preohlapen pristop k vprašanju, katere materialnopravne določbe je treba uporabiti in celo za izognitev odgovoru na temeljno sporno vprašanje.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZDen člen 9, 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč
Glede na starost tožnikov (roj. leta 1933 in 1934) v času podržavljenja niti ni jasno, katere okoliščine iz 2. odstavka 9. člena ZDen, ki jih nihče ni navajal v upravnem postopku (v katerem sta imela tožnika pooblaščenca, ki je imel možnost sodelovanja v postopku) bi sploh lahko bile podane.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - interniranec
Če je bil prisilni ukrep ali nasilno dejanje povzročeno na območju bivše Jugoslavije, pa to ni bila Slovenija, je pogoj za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob prenehanju prisilnega ukrepa.
Če je tožba vložena po 30-dnevnem roku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko jo je zavrglo na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
dovoljenost revizije v sporih o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zvišanje preživnine
Dovoljenost revizije v sporih o preživljanju samo tedaj ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, ko je preživnina prvič določena ali je ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Tožbeni zahtevek za plačevanje (zvišane) preživnine je denarni zahtevek, ki se nanaša na ponavljajoče se bodoče dajatve. Za ugotovitev vrednosti spornega predmeta je zato treba uporabiti 40. člen ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da ni izkazana obdolženčeva begosumnost in tudi ne nevarnost ponovitve kaznivega dejanja, pri čemer zagovornik polemizira z ugotovitvami v pravnomočnem sklepu o podaljšanju pripora, uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2.
Zgolj napovedana razrešitev župana še ne predstavlja posega v kake njegove pravice ali na zakon oprte neposredne koristi. Zato tožnik kot župan nima aktivne legitimacije za tožbo in je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo po določbi 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Če tožba kljub pozivu k odpravi pomanjkljivosti še vedno ostane tako nerazumljiva, da je ni mogoče obravnavati, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo po določbi 2. odstavka 29. člena ZUS.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2.
ugotovitev državljanstva
Pri osebah nemške narodnosti, za katere se po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen nelojalnost domneva, je za ugotovitev državljanstva FLRJ bistveno, kje so se nahajale dne 4.12.1948 (ko je bila novela uveljavljena).
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12/2, 389, 389/2, 392, 408, 408/2. ZTLR člen 28. ZJC člen 2, 3, 3/2, 4, 4/2, 5, 14, 14-14.ZZK člen 68.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - javno dobro - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - izguba statusa javne ceste - vaška pot
Zmotno je izhodišče zahteve, da je lahko sodišče prve stopnje o statusu dela sporne parcele odločilo kot o predhodnem vprašanju in zato samo za potrebe te pravde ugotovilo, da je sporni del javne poti izgubil status javnega dobra. Taka odločitev s posledično ugoditvijo tožbenemu zahtevku zaradi priposestovanja bi imela za posledico vpis tožnikove lastninske pravice v zemljiški knjigi, ta pa bi učinkoval zoper vse. Zato so pravno nepravilni tudi nadaljnji razlogi, da je tožnik lahko priposestvoval sporni del javne poti. Vaške poti so grajeno javno dobro in spadajo v kategorijo občinskih, torej javnih cest. Zato na njih po izrecni določbi 2. člena ZJC ni mogoče s priposestvovanjem pridobiti lastninske pravice.
Če ni mogoče jasno zaključiti, za kakšen objekt sploh gre, tudi niso jasni pogoji gradnje. To pa pomeni, da je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno.
Ker meritve hrupa pomenijo izvajanje spremljanja stanja okolja (monitoringa), bi lahko inšpektor za okolje tožniku odredil takšen ukrep le v primeru konstantnega in samostojnega opravljanja njegove dejavnosti.
obseg povrnitve gmotne škode - navadna škoda in izgubljeni dobiček - totalna škoda - zapadlost odškodninske obveznosti - zamudne obresti - uporaba valutne klavzule
Dajatvenega zahtevka na plačilo določenega zneska domačega denarja kot protivrednosti določenega zneska tuje valute ni mogoče postaviti kot zahtevek za plačilo tolarske protivrednosti določenega zneska tujega denarja po bančnem tečaju na neki že pretekli dan. Postaviti ga je mogoče le kot zahtevek za plačilo tolarske protivrednosti določenega zneska tujega denarja po bančnem tečaju na dan bodočega plačila - ker samo to ustreza funkciji valutne klavzule pri dogovorjeni (ali zaradi drugih razlogov utemeljeni) vezavi dolžnikove denarne obveznosti na tujo valuto.
Pravilno je bilo upoštevano pravno pravilo drugega odstavka 189.
člena ZOR, da se povračilo škode odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, razen če zakon ne odreja kaj drugega. Sodišče prve stopnje je ugotovilo višino totalne škode na tožnikovem tovornjaku po razmerah v času sojenja. V takem primeru je sodna praksa jasna in dosledna glede uporabe pravnega pravila 186. člena ZOR (odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode), v zvezi z drugim odstavkom 189. člena ZOR in prvim odstavkom 277. člena ZOR (po katerem dolžnik dolguje poleg glavnice tudi zamudne obresti od dneva, ko je zamudil z izpolnitvijo denarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je citirane zakonske določbe pravilno uporabilo, ko je od prisojene odškodnine, ugotovljene po razmerah na dan 10.12.1998, prisodilo zamudne obresti za čas od 10.12.1998 do plačila.
Ukvarjanje z bistvom te pravdne zadeve pomeni ukvarjati se z vsemi zahtevanimi elementi, torej tudi (ali predvsem) z obstojem krivde tožene stranke za nastalo škodo. Ravno to pa sta sodišči storili:
raziskali in presodili sta, če je tožena stranka pri izreku disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja namenoma ali iz malomarnosti kršila tožničino pravico do dela.
priče - nedovoljeni dokazi - oprostitev pričanja - mladoletna priča - zahteva obdolženca za zaslišanje mladoletne priče
Izvedba dokaza z zaslišanjem mladoletne priče, glede katere ni spora, da ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, je vezana na zahtevo obdolženca. V primeru sostorilstva za zaslišanje take priče o okoliščinah in dejstvih, ki se tičejo vseh sostorilcev, ne zadošča zahteva enega samega obdolženca.
Upravno sodišče je pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo zaradi nepristojnosti (1. odstavek 34. člena ZUS), saj so tožniki zahtevali obnovo postopka podelitve spomenice.