ZDR člen 82, 82/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. ZPP člen 98, 98/5, 343.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pooblastilo - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ni nezakonita, če delavcu pred podajo odpovedi ni omogočen zagovor.
Odločba o podelitvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila, ki ga stranka poda odvetniku za zastopanje v individualnem delovnem sporu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev - ustrezna zaposlitev
Dolžnost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveri možnost zaposlitve delavca na drugih delih, se nanaša le na ustrezno zaposlitev, to je takšno, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela, ki ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca do kraja bivanja delavca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
V primeru, ko je podan eden izmed zakonsko določenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove po predpisanem postopku. V tem primeru se pred sodiščem ne ugotavlja, ali glede na vse okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
cenitveno poročilo – vročanje – pristop k izvršbi - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje mora vročiti cenitveno poročilo vsem (tudi pristopljenim) upnikom, ne le upniku vodilne zadeve in dolžniku, da lahko nanj podajo pripombe, saj jih veže kasnejši (pravnomočni) sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
Revizijo, ki jo je vložila stranka sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti dokazovala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo.
povzročitev prometne nesreče – uporaba milejšega predpisa – ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obdolženko, ob razveljavljeni določbi 234. člena, ZVCP-1 milejši zakon, saj za enak temeljni prekršek predpisuje nižjo globo in število kazenskih točk.
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Na utemeljenost razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, ki mu delodajalec najmanj trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ne vpliva dejstvo, da je delodajalec plačilo kasneje (z zamudo) izplačal.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
Glede na dolgotrajno večletno sodelovanje med pravdnima strankama, pri katerem je tožena stranka nastopala kot manjši dobavitelj tožeče stranke, pri čemer ji je tožeča stranka dobave plačevala z večjo ali manjšo zamudo, opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke ne pomeni opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP.
Zgolj občasne zamude pri plačevanju obveznosti na običajen način, brez blokade tekočega računa, ne kažejo na insolventnost družbe, zato tožena stranka zgolj zaradi zamud in spremenjenih dobavnih pogojev ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.
Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, da je bil v prvem sklepu o zavrženju predloga poučen, da lahko vloži nov predlog, ko pridobi zdravniško spričevalo odgovarja, da sodišče s takšno navedbo storilca ni v ničemer zavedlo, saj bi storilec nov predlog, ki bi bil popoln, lahko vložil v zakonsko določenem roku. Storilec tega ni storil, pač pa šele več mesecev po izteku roka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšen ponovni predlog kot prepozen zavrglo, pravilna. Pritožnik namreč razen zatrjevanja, da je nov predlog vložil prepozno, ker zdravniškega spričevala ni mogel pridobiti pravočasno iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni predložil za svoje trditve nobenega dokaza. Zgolj zatrjevanje razlogov pa za drugačno odločitev sodišča ne zadostuje.
Sodno pisanje (tožba) bi se moralo po začetku stečajnega postopka vročiti stečajni upraviteljici na naslovu, ki je bil naveden kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri ministrstvu za pravosodje. Ker je bilo pisanje vročeno (po fikciji) na drugem naslovu, se sodba ne more šteti za vročeno in ne more postati pravnomočna. Potrdilo o pravnomočnosti se razveljavi.
ZIZ člen 134, 134/1, 134/2, 134/3 141, 147, 257, 270, 271, 271/2. ZKP člen 109. 109/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – začasna odredba – začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka - preživnina -
Začasna odredba, ki je prepovedovala razpolaganje z obstoječimi denarnimi sredstvi na dolžnikovem bančnem računu pri dolžnikovemu dolžniku, pa ni preprečevala prisilne izvršbe, torej tudi ne prenosa sredstev na podlagi sklepa o izvršbi. Z začasno odredbo se namreč ne pridobi zastavna pravica, ki bi varovala vrstni red glede poplačila (drugi odstavek 271. člena ZIZ). Ko je dolžnikov dolžnik v pojasnjeni situaciji vrnil sklep o izvršbi in ni opravil prenosa zapadlih zneskov iz obstoječih dolžnikovih sredstev na računu, je podana njegova odgovornost skladno določilu 147. člena ZIZ.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34 a. tarifna številka 30010. ZST-1A člen 42, 42/1.
ugovor zoper plačilni nalog – odmera sodne takse
Taksa za postopke in dejanja, glede katerih je nastala taksna obveznost po 1. 1. 2011 in bo postopek ali dejanje opravljeno po 1. 1. 2011, se glede na citirano prehodno določbo ZST-1A plačuje po predpisih veljavnih v času nastanka taksne obveznosti in taksi, določeni v njih. V konkretnem primeru torej po ZST-1A in Taksni tarifi določeni v njem.
Ker toženec odgovora na tožbo ni podal v roku 30 dni, je sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Glede na to, da je storilec vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šele 7.5.2012, torej po izteku petnajstdnevnega roka od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je takšen predlog prepozen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno kot prepoznega zavrglo. Pritožba pravilnosti takšnega zaključka ne more izpodbiti z navajanjem spletnih mnenj in lastnih pogledov na namen določb 202.d člena ZP-1.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2. ZDT člen 10. ZDPra člen 7.
državni organ - pravna oseba - sposobnost biti stranka
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 98.f, 100.a. ZJU člen 85, 85/2, 194, 194/1.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - dokončna in pravnomočna odločba - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za stalnost
Obdobje, ko je tožnica delala kot svetovalka za obrambno vzgojo mladine in kot vodja odseka za učna sredstva, se ne upoštevajo kot delovna doba za priznanje višjega dodatka za stalnost, saj tožnica dela ni opravljala na vojaški dolžnosti oz. ni opravljala vojaške službe po formacijah teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s teritorialno obrambo v skladu s predpisi.
Sodišče ni prekoračilo zahtevka, ko je z izpodbijano sodbo tožeči stranki priznalo tudi zakonske zamudne obresti od zneska 38.400,00 EUR, saj je takšne zamudne obresti tožeča stranka zahtevala v svoji vlogi z dne 22.8.2011. Torej je v tem delu šlo za spremembo tožbe po 2. odst. 184. čl. ZPP, v zvezi s katero tožena stranka ni izrazila svojega nasprotovanja (2. odst. 185. čl. ZPP).
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 352, 352/1, 352/2, 174. ZPIZ-1 člen 60. ZPP člen 12, 213, 243, 254.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - zastaranje - subjektivni rok - zaključek zdravljenja - invalidnost - predhodno vprašanje - sodni izvedenec - nepremoženjska škoda - mesečna renta - izgubljeni dobiček
Zdravljenje je bilo v tožnikovem primeru zaključeno, preden je bila pri njem ugotovljena invalidnost I. kategorije invalidnosti. Zato ni mogoče šteti, da je začel teči subjektivni zastaralni rok za uveljavljanje odškodninske terjatve z dnem nastanka invalidnosti. Ta rok je začel teči z dnem zaključka zdravljenja in je do vložitve tožbe že potekel. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine je zaradi zastaranja neutemeljen.