izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
V primeru, ko je podan eden izmed zakonsko določenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove po predpisanem postopku. V tem primeru se pred sodiščem ne ugotavlja, ali glede na vse okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
plača – določitev količnika – plačilo razlike v plači – bruto/neto znesek – zamudne obresti
Izrek izpodbijane sodbe je nejasno formuliran, ker ni jasno razvidno, ali so zamudne obresti prisojene od bruto ali od neto razlik v plači, čeprav je tožnik upravičen le do zamudnih obresti od neto zneskov, izračunanih od prisojenih bruto razlik po odvodu davkov in prispevkov.
V primeru prenehanja delovnega razmerja po sklepu stečajnega upravitelja (v stečajnem postopku) pravica do odpravnine nastane šele po začetku stečajnega postopka in se šteje kot izdatek, nastal zaradi stečajnega postopka. Enako kot za stroške stečajnega postopka zato ne velja obveznost prijave terjatve v stečajno maso.
ZPP člen 76, 76/3. SZ-1 člen 72. SPZ člen 105, 112, 119.
predlog za podelitev sposobnosti biti stranka – premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo – skupnost etažnih lastnikov – rezervni sklad – skupni deli stanovanjske stavbe
Prva tožeča stranka nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. Po tretjem odstavku 76. člena ZPP gre za bistven (ne pa tudi edini) pogoj za priznanje lastnosti stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki te sposobnosti sicer nimajo.
Res je, da premoženje etažnih lastnikov predstavljajo skupni deli stanovanjske stavbe, vendar s solastniškim deležem na skupnih delih ni mogoče samostojno razpolagati, ker sta lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov v skladu s 105. členom SPZ neločljivo povezani pravni razmerji, ki tvorita etažno lastnino - ta pa je lahko po 112. členu SPZ predmet razpolaganja le kot celota. Tudi prisilna izvršba na skupni del ni mogoča. Prva tožeča stranka torej s sklicevanjem na to premoženje ne more doseči predlaganega priznanja lastnosti stranke. Premoženja, ki je po tretjem odstavku 76. člena ZPP pogoj za priznanje lastnosti stranke, ne predstavljajo niti sredstva rezervnega sklada, ki ga je ustanovila prva tožeča stranka.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vrednost podedovanega premoženja - odgovornost za zapustnikove dolgove – omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja – RS kot prevzemnica zapuščine – višina vrednosti v trenutku zapustnikove smrti – ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja
Trenutek smrti je tisti čas, ki je odločilen za presojo razmerja med vrednostjo aktive in pasive zapustnikovega premoženja, torej se obseg odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove lahko ugotovi le tako, da se primerja višina vrednosti zapuščine z višino zapustnikovih dolgov v trenutku zapustnikove smrti.
pritožba – dokončna in pravnomočna odločba – procesna predpostavka
Tožnik navaja, da je zoper odločbo z dne 1. 4. 2009 dvakrat ustno ugovarjal, prvič na hodniku območne enote toženca, drugič pa se o tem ni pisal zapisnik. Takšnih ugovorov ni mogoče šteti kot vložitev pritožbe, zato je odločba z dne 1. 4. 2009 postala dokončna in pravnomočna in je sodišče tožbo na njeno odpravo utemeljeno zavrglo.
ZP-1 člen 114, 114/4, 155, 155/1-VI. ZVCP-1 člen 132, 132/13.
pravica do obrambe – pravica do zaslišanja obremenilnih prič – pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov
Sodišče prve stopnje je kršilo obdolženčevo pravico do zaslišanja obremenilnih prič v nadaljnjem postopku, ko se je odločilo, da bo kot priči zaslišalo M.K. in L.F., policista PP, obdolženca pa k procesnim dejanjem ni povabilo. Obdolženi je svoj zagovor gradil na tem, da se je na kraju nesreče prebudil šele takrat, ko so prišli policisti, da o tem, da bi na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ne ve ničesar, spomni pa se, da so bili na kraju tudi zdravniki. Obdolženi se v zagovoru ni odrekel pravici, da je navzoč pri posameznih procesnih dejanjih sodišča niti ni bil seznanjen, katera procesna dejanja namerava sodišče v nadaljnjem postopku izvesti. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo zaslišalo kot priči policista, prav njuni obremenilni izjavi pa sta ključen dokaz za ugotovitev sodišča o tem, da je obdolženec storil očitani prekršek, torej, da je odklonil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom (ob tem, ko ga sam zanika, oziroma se ga ne spomni), bi mu zato moralo dati možnost, da bi se s pričama soočil in ju zaslišal ter mu tako dati možnost, da bi njunima izpovedbama oporekal, s tem gradil svoj zagovor in se na ta način učinkovito branil.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora odvetnik kot skrbni pravni strokovnjak brati vabilo in se zglasiti na tisti lokaciji, ki je v vabilu za opravo naroka za glavno obravnavo določen.
Pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe, da je bil v prvem sklepu o zavrženju predloga poučen, da lahko vloži nov predlog, ko pridobi zdravniško spričevalo odgovarja, da sodišče s takšno navedbo storilca ni v ničemer zavedlo, saj bi storilec nov predlog, ki bi bil popoln, lahko vložil v zakonsko določenem roku. Storilec tega ni storil, pač pa šele več mesecev po izteku roka, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je takšen ponovni predlog kot prepozen zavrglo, pravilna. Pritožnik namreč razen zatrjevanja, da je nov predlog vložil prepozno, ker zdravniškega spričevala ni mogel pridobiti pravočasno iz razlogov, ki niso na njegovi strani, ni predložil za svoje trditve nobenega dokaza. Zgolj zatrjevanje razlogov pa za drugačno odločitev sodišča ne zadostuje.
ZObr člen 5, 5/1, 5/1-13, 98.f, 100.a. ZJU člen 85, 85/2, 194, 194/1.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - dokončna in pravnomočna odločba - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za stalnost
Obdobje, ko je tožnica delala kot svetovalka za obrambno vzgojo mladine in kot vodja odseka za učna sredstva, se ne upoštevajo kot delovna doba za priznanje višjega dodatka za stalnost, saj tožnica dela ni opravljala na vojaški dolžnosti oz. ni opravljala vojaške službe po formacijah teritorialne obrambe oziroma v drugih sestavah, izenačenih s teritorialno obrambo v skladu s predpisi.
ZDR člen 72, 72/1, 72/1-6, 75. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 48, 48/1, 339, 339/1, 339/1-4, 482, 482/1, 482/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodja - odpoklic - utemeljen razlog - stvarna pristojnost
S tožnikovim odpoklicem s funkcije poslovodje pri toženi stranki je podane utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo tako dogovorjeno z individualno pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo stranki sklenili za opravljanje poslovodne funkcije.
III. kategorija invalidnosti – delna invalidska pokojnina – samozaposleni
Tožnik, zavarovan kot samozaposlen, ki ni več zmožen za delo vodje obratovalnice, žagarja in voznika tovornega vozila z avtodvigalom, je zmožen za drugo delo v skrajšanem delovnem času 4 ure z omejitvami, da opravlja pretežno sedeče delo, vsaj dve tretjini delovnega časa, v preostalem času pa hodi na krajše razdalje po ravnem terenu. Razvrsti se ga v III. kategorijo invalidnosti z določenimi omejitvami in časovno razbremenitvijo po 4 ure dnevno ter se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine.
ZDR člen 73, 73/3. ZPIZ-1 člen 94, 390, 391, 397, 446.
nadomestilo za invalidnost po ZPIZ-1 – nadomestilo za čas čakanja po ZPIZ
Kljub temu da je tožnik invalid III. kategorije s pravico do zaposlitve oziroma razporeditve na drugo ustrezno delo vse od leta 1995 dalje, ne more uveljaviti pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo po ZPIZ, ker ni bil uživalec nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo, zahteva za uveljavitev pravice do nadomestila za čas čakanja pa je bila vložena v času veljavnosti ZPIZ-1, ki te pravice ne pozna več.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2. ZDT člen 10. ZDPra člen 7.
državni organ - pravna oseba - sposobnost biti stranka
Državni organi nimajo lastnosti pravne osebe in ne morejo nastopati kot stranke v pravdnem postopku (individualnem delovnem sporu). Ker tožnik, ki je tožbo vložil zoper državni organ, kljub pozivu sodišča prve stopnje kot tožene stranke ni navedel osebe, ki bi lahko bila pravdna stranka (RS), je sodišče prve stopnje njegovo tožbo utemeljeno zavrglo.
zasliševanje prič v rednem sodnem postopku – smiselna uporaba ZKP
V rednem sodnem postopku se glede zasliševanja prič, kolikor z določbami ZP-1 ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP), kot to določa prvi odstavek 67. člena ZP-1. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je bilo zaslišanje policista kot priče v postopku v nasprotju z določbo 2. odstavka 181. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
presoja odločbe – stanje do izdaje dokončne odločbe
Ker dopolnilno mnenje invalidske komisije II. stopnje temelji na medicinski dokumentaciji, datirani po izdaji dokončne odločbe, in izkazuje zdravstveno stanje po izdaji dokončne odločbe, ne more predstavljati podlage za odločanje v postopku, v katerem se presoja stanje do izdaje dokončne odločbe toženca.
ZPIZ-1 člen 110, 427, 427/1. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Ker je tožnici pravica do družinske pokojnine, pridobljena po 3. alineji 2. odstavka 71. člena ZPIZ, prenehala, ko je dopolnila starost 42 let, ni izpolnila zahtevanega pogoja starosti vsaj 45 let, da bi to pravico pridobila, ko bi dopolnila 50 let starosti.
ZPP člen 285, 286, 286/4, 286/6, 362, 362/2. ZFPPod člen 27.
družbenica izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža – dokazovanje – prekluzija – skrbnost stranke pri predlaganju dokazov – materialno procesno vodstvo – stališče pritožbenega sodišča – novi dokazi v ponovljenem postopku
Naknadna predložitev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v konkretnem primeru toženi stranki ne more iti v škodo, saj tudi sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te pogodbe ni smatralo za odločujoč dokaz.
Revizijo, ki jo je vložila stranka sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti dokazovala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo.
Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.