ZDR člen 82, 82/1, 110, 111, 111/1, 111/1-6, 125, 125/4. ZPP člen 98, 98/5, 343.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - pooblastilo - brezplačna pravna pomoč - zavrženje pritožbe
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je podana zaradi neuspešnega poskusnega dela, ni nezakonita, če delavcu pred podajo odpovedi ni omogočen zagovor.
Odločba o podelitvi brezplačne pravne pomoči ne more nadomestiti pooblastila, ki ga stranka poda odvetniku za zastopanje v individualnem delovnem sporu.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 77.
plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - dokazno breme
Ker v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi ni bilo posebej določeno, da je dodatek za delovno dobo že zajet v osnovni plači in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku za sporno obdobje poleg osnovne plače izplačala tudi dodatek za delovno dobo, je tožbeni zahtevek za plačilo tega dodatka utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obveščanje delodajalca
Tožnica je toženo stranko preko vodje obvestila, da gre k zdravniku in da ne more priti na delo, ker še ni zdrava. Ker jo je s tem obvestila o svoji odsotnosti in razlogih zanjo, očitek, da je z dela izostala in da o razlogih za izostanek delodajalca ni obvestila, v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje bi zaradi skopih navedb v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko zaslišalo storilca in na zaslišanju, ki je namenjeno razjasnitvi okoliščin v zvezi s prognozo ali je mogoče pričakovati, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal, da bo izpolnil obveznosti po Zakonu o voznikih, ugotovilo potrebne okoliščine za sprejem odločitve o storilčevem predlogu. Prav tako pa bi sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja moralo upoštevati in se opredeliti tudi do zatrjevanega dejstva, da bi zaradi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilec ostal brez zaposlitve, ker tudi ta okoliščina nedvomno vpliva na odločitev storilca o nadaljnjem ravnanju in spoštovanju predpisov o varnosti cestnega prometa, saj je izguba zaposlitve nedvomno izredno huda posledica izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Na utemeljenost razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, ki mu delodajalec najmanj trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ne vpliva dejstvo, da je delodajalec plačilo kasneje (z zamudo) izplačal.
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
Revizijo, ki jo je vložila stranka sama, pri čemer ni niti zatrjevala niti dokazovala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje zakonito zavrglo.
nepremoženjska škoda – posredni oškodovanec – duševne bolečine zaradi invalidnosti bližnjega – posebno težka invalidnost
Četudi je tožnikov sin pri spletanju in vzdrževanju socialne mreže bistveno omejen zaradi čustvene spremenjenosti (depresivno čustvovanje, anksioznost, visoka suicidna ogroženost), pa to ob pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah o zelo uspešni rehabilitaciji (tožnikov sin opravlja vse najpomembnejše osnovne funkcije samostojno in pri njih ni odvisen od pomoči drugih, po poškodbi je uspešno nadaljeval in zaključil srednjo šolo, nadaljeval s fakultetno izobrazbo in poklicno prekvalifikacijo, da so njegove sicer nekoliko upadle intelektualne sposobnosti še vedno na takšnem nivoju, da lahko z večjim naporom še napreduje, da je po poškodbi opravil vozniški izpit, da je že delal in želi tudi v bodoče najti ustrezno zaposlitev) še ne pomeni, da je njegovo stanje po poškodbi mogoče uvrstiti v okvir pravnega standarda posebno težke invalidnosti.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/1. KZ-1 člen 236, 236/1. ZGD-1 člen 39, 39/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - poslovna skrivnost - test sorazmernosti - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Tožnik je sicer formalno kršil pravilnik o komuniciranju tožene stranke (kot se mu očita v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ker je v času, ko ni bil določen kot govorec tožene stranke, podal intervju za časopis in v njem tudi objavil članek. Kljub temu pa odpoved ni zakonita, saj je treba prepoved tožene stranke, da bi delavci podajali izjave za javnost, tehtati s pravico delavca (tožnika), da v medijih pojasni svoje stališče glede razlogov za razrešitev s funkcije člana uprave in da odgovori na objave, ki se nanašajo nanj. Zaradi takšnega ravnanja ni utemeljena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.
javni uslužbenec plača - prikrajšanje pri plači - dejansko delo - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Ker tožnica (srednja medicinska sestra) nima izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela diplomirane medicinske sestre, in ker tega dela tudi ni opravljala, njen tožbeni zahtevek za predložitev pisne pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto diplomirane medicinske sestre in za plačilo prikrajšanja pri plači ni utemeljen.
III. kategorija invalidnosti – delna invalidska pokojnina – samozaposleni
Tožnik, zavarovan kot samozaposlen, ki ni več zmožen za delo vodje obratovalnice, žagarja in voznika tovornega vozila z avtodvigalom, je zmožen za drugo delo v skrajšanem delovnem času 4 ure z omejitvami, da opravlja pretežno sedeče delo, vsaj dve tretjini delovnega časa, v preostalem času pa hodi na krajše razdalje po ravnem terenu. Razvrsti se ga v III. kategorijo invalidnosti z določenimi omejitvami in časovno razbremenitvijo po 4 ure dnevno ter se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine.
ZPP člen 139, 139/6. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov - socialna ogroženost
Ker pri tožniku ne gre za socialno ogroženost, saj ta ni ugotovljena z odločbo pristojnega centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči, ki bi bila veljavna v času vložitve vloge, poleg tega pa dolg tudi ni neizterljiv, saj davčna uprava ves čas skuša dolg izterjati, niso izpolnjeni pogoji za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - zagovor
Tožena stranka se je z razlogom, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (zloraba bolniškega staleža), seznanila, ko je tožnika srečala, kako v času odsotnosti z dela zaradi bolezni kolesaril na pokopališče. Ker je glede na dan seznanitve z razlogom odpoved podala prepozno, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
OBLIGACIJSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL0069543
ZMZPP člen 17, 17/1, 17/2. Zakon o trgovačkim društvima člen 241, 241/4. OZ člen 1013. ZPP člen 212.
poroštvena izjava – verodostojnost podpisa – pravilnost podpisa - uporaba prava ustanovitve pravne osebe – zastopanje pravne osebe – trditvena podlaga
Skladno s 17. členom ZMZP je treba glede vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost zastopanja pravne osebe, uporabljati pravo ustanovitve pravne osebe (kar za četrtotoženo stranko pomeni uporabo hrvaškega prava). Ker predložena poroštvena izjava z dne 23.5.2005 ne vsebuje vseh obličnih zahtev, kot so predpisane s hrvaškim pravom za veljavno zastopanje pravne osebe, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo tako določilo 17. člena ZMZP, kot tudi 241. člena ZTD.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 67/3.
invalidska pokojnina – kategorija invalidnosti
Pri tožniku, ki je še zmožen opravljati drugo delo z določenimi omejitvami v polnem delovnem času, je podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni dopolnil starosti 63 let, nima pravice do invalidske pokojnine.
Glede na to, da je storilec vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja šele 7.5.2012, torej po izteku petnajstdnevnega roka od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je takšen predlog prepozen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno kot prepoznega zavrglo. Pritožba pravilnosti takšnega zaključka ne more izpodbiti z navajanjem spletnih mnenj in lastnih pogledov na namen določb 202.d člena ZP-1.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
Sklicevanje tožene stranke na zavrnitev računa št. 2090665 z dne 21. 09. 2009, po vsebini ne dokazuje trditve tožene stranke, da je šlo za akontacijo in da bi bilo treba izdelati obračun, na kar naj bi tožena stranka tožečo stranko opozorila pri izstavitvi računa. Iz vsebine zavrnitve računa ne izhaja, da bi šlo pri plačilu po prvem nesporno plačanem računu le za plačilo akontacije. Predmet zavrnitve računa se je nanašal na ne predložitev potrjenega zapisnika o količinskem in kvalitetnem prevzemu opravljenih del ter, da je treba s predstavnikom naročnika uskladiti količine, cene na enoto in rok plačila računa.
Ker je tožnik zahtevo za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo vložil 21. 3. 2011, se mu dodatek lahko izplačuje od prvega dne naslednjega mesca po vložitvi zahteve in še šest mesecev za nazaj, torej od 1. 10. 2010, zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu izplača vse od 1. 2. 2008, ko ni bil več zmožen samostojno opravljati večine življenjskih opravil.