ZPP člen 76, 76/3. SZ-1 člen 72. SPZ člen 105, 112, 119.
predlog za podelitev sposobnosti biti stranka – premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo – skupnost etažnih lastnikov – rezervni sklad – skupni deli stanovanjske stavbe
Prva tožeča stranka nima premoženja, na katerega bi bilo mogoče seči z izvršbo. Po tretjem odstavku 76. člena ZPP gre za bistven (ne pa tudi edini) pogoj za priznanje lastnosti stranke tudi tistim oblikam združevanja, ki te sposobnosti sicer nimajo.
Res je, da premoženje etažnih lastnikov predstavljajo skupni deli stanovanjske stavbe, vendar s solastniškim deležem na skupnih delih ni mogoče samostojno razpolagati, ker sta lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov v skladu s 105. členom SPZ neločljivo povezani pravni razmerji, ki tvorita etažno lastnino - ta pa je lahko po 112. členu SPZ predmet razpolaganja le kot celota. Tudi prisilna izvršba na skupni del ni mogoča. Prva tožeča stranka torej s sklicevanjem na to premoženje ne more doseči predlaganega priznanja lastnosti stranke. Premoženja, ki je po tretjem odstavku 76. člena ZPP pogoj za priznanje lastnosti stranke, ne predstavljajo niti sredstva rezervnega sklada, ki ga je ustanovila prva tožeča stranka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
V primeru, ko je podan eden izmed zakonsko določenih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca, delavec lahko pogodbo o zaposlitvi odpove po predpisanem postopku. V tem primeru se pred sodiščem ne ugotavlja, ali glede na vse okoliščine in interese pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka.
Četudi bi tožnik po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga toženi stranki povzročil škodo, ni podana pravna podlaga, da bi se odpoved „prekvalificirala“ v odpoved iz krivdnih razlogov.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 77.
plača - dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - dokazno breme
Ker v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi ni bilo posebej določeno, da je dodatek za delovno dobo že zajet v osnovni plači in ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku za sporno obdobje poleg osnovne plače izplačala tudi dodatek za delovno dobo, je tožbeni zahtevek za plačilo tega dodatka utemeljen.
ugovor zoper sklep – izvršilni naslov - hipotekarni dolžnik – izvršba ne nepremičnine – ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine – ugovor tretjega – nečelo superficies solo cedit
Tretji je glede na predmet izvršbe v primerjavi s hipotekarnim dolžnikom v drugačnem položaju, ker njegova obramba temelji na izhodišču, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (prvi odstavek 64. člena ZIZ), kar ne velja za hipotekarnega dolžnika, saj lastninska pravica izvršbe na zastavljeno nepremičnino ne more preprečiti, ko je bistvo zastavne pravice prav v poplačilu iz vrednosti zastavljene stvari (prvi odstavek 128. člena SPZ). Ugovore materialnega prava glede hipoteke na predmetu izvršbe kot tudi glede terjatve, ki lahko vplivajo na veljavnost obeh pravic in s tem na izid izvršilnega postopka lahko uveljavlja v ugovoru dolžnikov.
Trditvenemu bremenu se tožeča stranka ne more izogniti s sklicevanjem na 214. člen ZPP v smislu, da predstavlja izpolnitev zahtevka nesporno dejstvo, ki ga sodišču ni treba ugotavljati, stranki pa ne dokazovati. Tožeča stranka mora najprej sama postaviti ustrezne trditve za svoje zahtevke, česar sodišče prve stopnje ne more nadomestiti.
Sklicevanje tožene stranke na zavrnitev računa št. 2090665 z dne 21. 09. 2009, po vsebini ne dokazuje trditve tožene stranke, da je šlo za akontacijo in da bi bilo treba izdelati obračun, na kar naj bi tožena stranka tožečo stranko opozorila pri izstavitvi računa. Iz vsebine zavrnitve računa ne izhaja, da bi šlo pri plačilu po prvem nesporno plačanem računu le za plačilo akontacije. Predmet zavrnitve računa se je nanašal na ne predložitev potrjenega zapisnika o količinskem in kvalitetnem prevzemu opravljenih del ter, da je treba s predstavnikom naročnika uskladiti količine, cene na enoto in rok plačila računa.
ZPP člen 285, 286, 286/4, 286/6, 362, 362/2. ZFPPod člen 27.
družbenica izbrisane družbe – prenos poslovnega deleža – dokazovanje – prekluzija – skrbnost stranke pri predlaganju dokazov – materialno procesno vodstvo – stališče pritožbenega sodišča – novi dokazi v ponovljenem postopku
Naknadna predložitev Pogodbe o prenosu poslovnega deleža v konkretnem primeru toženi stranki ne more iti v škodo, saj tudi sodišče prve stopnje v prvotnem sojenju te pogodbe ni smatralo za odločujoč dokaz.
prenos terjatve namesto plačila – odgovornost dolžnika za resničnost in izterljivost terjatve – prenesena terjatev v višini izterjevane terjatve
Res je, da dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva.
Tožeča stranka ni navedla nobenih podatkov za taksno oprostitev, zato je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravilno zavrnilo in ne zavrglo. Sodišče prve stopnje na podlagi pravil o nepopolnih vlogah tožeče stranke tudi ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev, prav tako pa v postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev. Odločilnega pomena za izpodbijano odločitev je tako, da tožeča stranka ni zadostila trditveni podlagi, ne pa izostanek obrazca ZST-1. Slednji predstavlja zgolj dokaz, ki je namenjen potrjevanju že zatrjevanih dejstev.
povzročitev prometne nesreče – uporaba milejšega predpisa – ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za obdolženko, ob razveljavljeni določbi 234. člena, ZVCP-1 milejši zakon, saj za enak temeljni prekršek predpisuje nižjo globo in število kazenskih točk.
ZP-1 člen 114, 114/4, 155, 155/1-VI. ZVCP-1 člen 132, 132/13.
pravica do obrambe – pravica do zaslišanja obremenilnih prič – pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov
Sodišče prve stopnje je kršilo obdolženčevo pravico do zaslišanja obremenilnih prič v nadaljnjem postopku, ko se je odločilo, da bo kot priči zaslišalo M.K. in L.F., policista PP, obdolženca pa k procesnim dejanjem ni povabilo. Obdolženi je svoj zagovor gradil na tem, da se je na kraju nesreče prebudil šele takrat, ko so prišli policisti, da o tem, da bi na kraju odklonil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, ne ve ničesar, spomni pa se, da so bili na kraju tudi zdravniki. Obdolženi se v zagovoru ni odrekel pravici, da je navzoč pri posameznih procesnih dejanjih sodišča niti ni bil seznanjen, katera procesna dejanja namerava sodišče v nadaljnjem postopku izvesti. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje odločilo, da bo zaslišalo kot priči policista, prav njuni obremenilni izjavi pa sta ključen dokaz za ugotovitev sodišča o tem, da je obdolženec storil očitani prekršek, torej, da je odklonil preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom (ob tem, ko ga sam zanika, oziroma se ga ne spomni), bi mu zato moralo dati možnost, da bi se s pričama soočil in ju zaslišal ter mu tako dati možnost, da bi njunima izpovedbama oporekal, s tem gradil svoj zagovor in se na ta način učinkovito branil.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - seznanitev z razlogom - dokazno breme - sodna razveza - okoliščine - interesi strank
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala utemeljenosti očitka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je, da je tožnica kot vzgojiteljica v vrtcu enega od otrok udarila po licu, tako da mu je na licu ostala rdečica, odpoved ni zakonita.
Pri presoji, ali je med strankama mogoče nadaljevati delovno razmerje (ali je utemeljen predlog tožene stranke za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi), je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, predvsem pa, da je delo vzgojiteljice takšno, da zahteva posebno zaupanje zaradi nenehnega stika z otroki.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074327
ZIZ člen 5, 260, 260/1, 260/1-5, 266, 266/2, 270, 270/1, 270/2, 270/3. OZ člen 190.
sodišče, pristojno za izdajo začasne odredbe – zastavna pravica – pristop k dolgu neupravičena pridobitev – nekonkretizirana nevarnost – neznatna škoda
V primeru, ko je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje skladno z določilom drugega odstavka 266. člena ZIZ pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
Vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika oziroma v Centralnem registru nematerializiranih vrednostih papirjev je skladno z določilom 5. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ možno izposlovati le s predhodno odredbo, ne pa tudi z začasno odredbo.
Pristopnik je zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj, ne tuj dolg. Morebitni zahtevek pristopnika proti prvotnemu dolžniku, pa lahko izvira samo iz pravnega razmerja med pristopnikom in prvotnim dolžnikom.
Vsak poseg v tujo lastnino predstavlja za lastnika škodo. Zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
Ker toženec odgovora na tožbo ni podal v roku 30 dni, je sodišče ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
Ker pri tožniku obstaja preostala delovna zmožnost (zmožen je za drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu, kjer bo opravljal fizično lažje delo z bremeni do 10 kg, pretežno sede) in tako ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZST-1 člen 11, 12. ZPP člen 15, 73, 270, 272, 343, 363.
predlog za odlog plačila takse - potrdilo o premoženjskem stanju - pritožba
Sklep, s katerim je sodišče tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za odlog plačila sodne takse je sklep procesnega vodstva zoper katerega ni pritožbe.
III. kategorija invalidnosti – delna invalidska pokojnina – samozaposleni
Tožnik, zavarovan kot samozaposlen, ki ni več zmožen za delo vodje obratovalnice, žagarja in voznika tovornega vozila z avtodvigalom, je zmožen za drugo delo v skrajšanem delovnem času 4 ure z omejitvami, da opravlja pretežno sedeče delo, vsaj dve tretjini delovnega časa, v preostalem času pa hodi na krajše razdalje po ravnem terenu. Razvrsti se ga v III. kategorijo invalidnosti z določenimi omejitvami in časovno razbremenitvijo po 4 ure dnevno ter se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 67/3.
invalidska pokojnina – kategorija invalidnosti
Pri tožniku, ki je še zmožen opravljati drugo delo z določenimi omejitvami v polnem delovnem času, je podana III. kategorija invalidnosti. Ker ni dopolnil starosti 63 let, nima pravice do invalidske pokojnine.
Konvencija o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih (Rimska konvencija) člen 3, 3/1, 7, 7/2. URS člen 2, 25, 34, 50. ZIZ člen 9, 9/2, 9/7, 17, 17/1, 20a, 20a/1, 21, 21/1, 53, 53/1. ZN člen 4. ZPMOZO-1 člen 2. ZPotK člen 13, 13/5, 21, 21/1. ZPP člen 3, 3/3.
neposredno izvršljiv notarski zapis – dogovor o obrestni meri zamudnih obresti – potrošniške pogodbe – kapitaliziranje obresti
Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče druge stopnje ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek 17. člena ZIZ).