aktivni družbenik – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe
Za nadaljevanje postopka in vodenje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe po spremenjeni ureditvi ni odločilno zgolj dejstvo, kdo je bil v času izbrisa družbe vpisan v sodnem registru kot njen družbenik, ampak tudi, kdo je to bil v obdobju zadnjih dveh let pred izbrisom.
plača - uvrstitev v plačni razred - diskrecijska pravica
Uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred je odvisna od odločitve njegovega predstojnika. Ker ne gre za pravico, ki bi šla javnemu uslužbencu na podlagi zakona, je ta ne more iztožiti. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače, kot bi šla na podlagi uvrstitve v višji plačni razred, ni utemeljen.
Skrbna in vestna dokazna ocena zahteva oceno vsega, kar je priča izpovedala v zvezi z določeno pomembno okoliščino, prav tako pa celotno oceno listinskih dokazov.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da priobčevanje fonogramov s pomočjo radijskega sprejemnika v poslovnih prostorih izven poslovnega časa, v običajnem krogu znancev, ne pomeni javnega predvajanja fonogramov. Ker so poslovni prostori namenjeni javnemu obratovanju in obisku, in so torej javni prostori, že dejstvo, da se radijski sprejemnik, ki deluje, nahaja v teh prostorih, zadošča za javno priobčevanje, ki je avtorskopravno relevantno.
Tožeča stranka ima pravico zahtevati izpolnitev le tiste obveznosti, ki je določena kot njena civilna pravica. V obravnavanem primeru ima na voljo zahtevati plačilo nadomestila zaradi neopravičene uporabe ter morebitne odškodnine oziroma civilne kazni. Zahtevek tožeče stranke je torej v delu, ki se nanaša na mesečno poročanje nesklepčen.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Tožena stranka s sprejemom novega akta o sistemizaciji ni spremenila le plač, ampak je vzpostavila sistem inženirskih delovnih mest in jih poimenovala z novimi nazivi, na novo je določila pooblastila in odgovornosti, opise del in nalog ter zahtevana znanja in sposobnosti. Na podlagi te spremembe je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku.
OZ člen 190, 191. ZDR člen 131, 131/1, 159. ZPos člen 38.
regres za letni dopust - vrnitveni zahtevek - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka, ki je tožencu (poslancu po prenehanju mandata, ki je prejemal nadomestilo plače) izplačala regres za letni dopust, je zaradi jasnih zakonskih določb morala vedeti, da tožencu ta pravica ne pripada. Iz tega razloga njen zahtevek za vračilo (neutemeljeno izplačanega regresa za letni dopust) ni utemeljen.
ZDSS-1 člen 72, 72/2, 75, 80. ZZVZZ člen 81, 82, 85. ZUP člen 215, 215/1, 215/2.
zavrženje tožbe – molk organa
Ker tožnik po tem, ko o pritožbi zoper odločbo imenovanega zdravnika zdravstvena komisija ni odločila v roku 8 dni, ni podal nove zahteve za izdajo drugostopenjske odločbe, je tožba zoper odločbo imenovanega zdravnika vložena prezgodaj in se zavrže.
Namen objave popravka ni dati zadoščenje (satisfakcijo) za škodo zaradi domnevno neresničnih trditev o dejstvih, temveč je omogočiti objektivizacijo opisa nekega dogajanja ali stanja. Pravica do popravka pa ne sme voditi do nastanka nove škode zaradi žalitev, ki bi jih storil upravičenec do popravka.
ZDR člen 109, 112, 112/2. ZDoh-2 člen 44, 4/9. ZPSV člen 3, 3/3. ZDSS-1 člen 40.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta - davki - prispevki - vzorčni postopek
V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070125
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
najemna pogodba – višina najemnine in obratovalnih stroškov – indeks cen – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.
ZST-1 člen 3, 3/1, 18, 5, 5/1, 5/1-2.. ZST-1 tarifna številka 4011-4015, 1111, 1112.. ZIZ-UPB4 člen 62, 62/2.
vračilo dela plačane sodne takse - umik tožbe - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
V konkretnem primeru je izvršilno sodišče svoje delo v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine v celoti opravilo in v njem izdalo pravnomočno sodno odločbo, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele potem, ko se je pravdni postopek že začel. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki po tarifni številki 1112 ZST-1 upravičeno vrnilo 2/3 plačane sodne takse za pravdni postopek, upravičeno pa je bil zavrnjen njen zahtevek za vrnitev 2/3 plačane sodne takse za postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
ZDR člen 128, 128/2, 147, 158. Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti člen 16, 16/3.
plača - dodatek k plači - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnik je upravičen do plačila za ure, ki jih je opravil preko polnega delovnega časa, saj mu tožena stranka kompenzacije teh ur (s prostimi dnevi) ni omogočila.
odpravnina - božičnica - odškodnina za neizkoriščen letni dopust
Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi izredne odpovedi delodajalca (in ne zaradi razrešitve z delovnega mesta vodje komercialnega sektorja), ni upravičen do odpravnine. Prav tako ni upravičen do 13. in 14. plače, saj je 13. plačo v obliki regresa za letni dopust že prejel, 14. plača pa v družbi ni bila izplačana.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-6. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 21, 21/1, 38, 44, 44/1, 44/5, 52, 52/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 163, 163/1, 165, 165/2, 350, 350/2.
primernost izvršilnega naslova – določnost izvršilnega naslova – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Izvršbo je dopustno dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, izvršilno sodišče pa mora na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe paziti po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
Sklep o dedovanju že po svoji naravi praviloma vsebuje le ugotovitev posameznih pravic ob dedovanju (razglasitev dedičev in navedba pravic drugih oseb iz zapuščine – 214. člen Zakona o dedovanju), ne pa tudi dajatveni izrek, ki je edini lahko tudi izvršljiv, zato je potrebna pri presoji primernosti sklepa o dedovanju za izvršbo določena mera zadržanosti.
Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
ZPP člen 191, 191/1-1, 367.a, 367.a/2, 367.b, 367.b/2, 373, 373/1, 481, 481/1, 484, 490. ZST-1 člen 5, 5/1.
uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih – subjektivni kriterij – sosporništvo – dovoljenost revizije v gospodarskem sporu – formalni preizkus revizije po plačilu sodne takse – razlikovanje med revizijo in predlogom za dopustitev revizije
Tožeči stranki sta v tej pravdi materialna sospornika, njune pravice in obveznosti se opirajo na isto dejansko in pravno podlago in sta torej sospornika po 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, zaradi česar gre za gospodarski spor po 484. čl. ZPP.
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 7.
plača - dodatek k plači
Tožena stranka nima organizirane nujne medicinske pomoči, zato tožnik v to službo ni mogel biti vključen. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka k plači, ki je vezan na opravljanje dela v tej službi, ni utemeljen.
nadomestilo za invalidnost - sprememba v stanju invalidnosti - nove omejitve v okviru iste kategorije
Pri tožniku je prišlo do sprememb v stanju invalidnosti, saj so zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja potrebne dodatne omejitve pri delu, čeprav še nadalje ostaja invalid III. kategorije. Kot invalid III. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z dodatnimi omejitvami nima več pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, temveč pravico do nadomestila za invalidnost.
Pri presoji o verjetnosti terjatve upnikov je potrebno upoštevati, da institut ločitve zapuščine z izdajo sklepa o ločitvi, popisu in cenitvi zapuščine, še ne bo dosegel svojega namena, ki je v tem, da se zapustnikovi upniki poplačajo iz zapuščine, ne da bi jim pri tem škodili (jih prehitevali) upniki prezadolženega dediča. Ta namen bo dosežen le, če bo upnik sprožil ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve po pravilih izvršilnega postopka. Zapuščinsko sodišče mora zato ločitvene upnike napotiti na izvršilni postopek, v katerem bodo lahko dosegli poplačilo svoje terjatve
Upravičenka do dodatka za pomoč in postrežbo je umrla pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe. Ker so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, tožnica – dedinja po pokojni upravičenki te pravice ne more uveljavljati.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 443.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP – družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe – solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti – prehod obveznosti iz družbe na družbenika
Aktivni družbeniki so pravni nasledniki glede obveznosti izbrisane družbe (singularno nasledstvo). Tako je v 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov, pri čemer je v 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno tudi, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.