OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070125
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
najemna pogodba – višina najemnine in obratovalnih stroškov – indeks cen – trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni zatrjevala, da bi tožeča stranka višino najemnine in obratovalnih stroškov usklajevala v nasprotju z dogovorom med pravdnima strankama. Glede na podane trditve tožeče stranke in ugotovitev sodišča prve stopnje, da predstavlja podlago vtoževanega zneska najemna pogodba s sklenjenima aneksoma št. 1 in 3, bi morala tožena stranka tožbenemu zahtevku jasno in konkretizirano nasprotovati. To v konkretnem primeru pomeni, da bi morala izrecno oporekati, da je tožeča stranka uporabila napačen indeks rasti oziroma da je najemnino in obratovalne stroške usklajevala prepogosto, torej v nasprotju z dogovorom v aneksu št. 3.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0072425
URS člen 23, 26. OZ člen 131. ZIZ člen 11, 34, 34/1, 34/3, 46, 46/3. ZPP člen 7, 212, 214.
odškodninska odgovornost države – delo izvršilnega sodišča – protipravnost ravnanja sodnika – načelo hitrosti postopka – razumen rok – vročanje sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Glede na opisane okoliščine sodniku ni mogoče očitati kršitve profesionalnih standardov ravnanja. Odločilni razlogi za to so, da (1) sodišče ni kršilo nobene določbe ZIZ, (2) ni določen instrukcijski rok za odločitev o predlaganem dodatnem predmetu izvršbe in posledično vročanje organizaciji za plačilni promet, (3) je sodišče postopalo v običajnih časovnih okvirih, (4) tožeča stranka ni z ničemer opozorila na nujnost zadeve. Odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave zato v obravnavanem primeru ni podana.
aktivni družbenik – izbris iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka zoper aktivnega družbenika – odgovornost za neplačane obveznosti izbrisane družbe
Za nadaljevanje postopka in vodenje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe po spremenjeni ureditvi ni odločilno zgolj dejstvo, kdo je bil v času izbrisa družbe vpisan v sodnem registru kot njen družbenik, ampak tudi, kdo je to bil v obdobju zadnjih dveh let pred izbrisom.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog- utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo
Tožena stranka s sprejemom novega akta o sistemizaciji ni spremenila le plač, ampak je vzpostavila sistem inženirskih delovnih mest in jih poimenovala z novimi nazivi, na novo je določila pooblastila in odgovornosti, opise del in nalog ter zahtevana znanja in sposobnosti. Na podlagi te spremembe je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 89, 96, 116, 116/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - diskriminacija - bolniški stalež
Ker pri toženi stranki ni prišlo do prenehanja potrebo po delu večjega števila delavcev, tožena stranka ni bila dolžna izdelati programa presežnih delavcev in delavca, ki mu bo podala odpoved, izbrati na podlagi v ZDR določenih kriterijev. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je utemeljeno podala tožniku, čigar delo je postalo nepotrebno.
OZ člen 190, 191. ZDR člen 131, 131/1, 159. ZPos člen 38.
regres za letni dopust - vrnitveni zahtevek - neupravičena obogatitev
Tožeča stranka, ki je tožencu (poslancu po prenehanju mandata, ki je prejemal nadomestilo plače) izplačala regres za letni dopust, je zaradi jasnih zakonskih določb morala vedeti, da tožencu ta pravica ne pripada. Iz tega razloga njen zahtevek za vračilo (neutemeljeno izplačanega regresa za letni dopust) ni utemeljen.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-6. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 21, 21/1, 38, 44, 44/1, 44/5, 52, 52/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 163, 163/1, 165, 165/2, 350, 350/2.
primernost izvršilnega naslova – določnost izvršilnega naslova – sklep o dedovanju kot izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
Izvršbo je dopustno dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, izvršilno sodišče pa mora na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe paziti po uradni dolžnosti, čeprav ugovor v tej smeri ni obrazložen.
Sklep o dedovanju že po svoji naravi praviloma vsebuje le ugotovitev posameznih pravic ob dedovanju (razglasitev dedičev in navedba pravic drugih oseb iz zapuščine – 214. člen Zakona o dedovanju), ne pa tudi dajatveni izrek, ki je edini lahko tudi izvršljiv, zato je potrebna pri presoji primernosti sklepa o dedovanju za izvršbo določena mera zadržanosti.
Primerna opredelitev tožbenega zahtevka, ki je povzet v izrek sodbe, ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ) terjati dodatnega vsebinskega odločanja.
Namen objave popravka ni dati zadoščenje (satisfakcijo) za škodo zaradi domnevno neresničnih trditev o dejstvih, temveč je omogočiti objektivizacijo opisa nekega dogajanja ali stanja. Pravica do popravka pa ne sme voditi do nastanka nove škode zaradi žalitev, ki bi jih storil upravičenec do popravka.
ZIZ člen 24, 24/4. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/6, 443.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije po ZFPPIPP – družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe – solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti – prehod obveznosti iz družbe na družbenika
Aktivni družbeniki so pravni nasledniki glede obveznosti izbrisane družbe (singularno nasledstvo). Tako je v 1. tč. 1. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno, da izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe zahtevati plačilo svoje terjatve do te pravne osebe od osebno odgovornih družbenikov, pri čemer je v 6. odst. 442. čl. ZFPPIPP določeno tudi, da aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
pripombe na izvedensko mnenje – prekluzija – nov izvedenec
Tožnik v roku, ki mu ga je ob vročitvi izvedenskega mnenja postavilo sodišče, na izvedensko mnenje ni podal pripomb. Zato zgolj pavšalnega prerekanja ugotovitev sodnega izvedenca in predloga za postavitev novega sodnega izvedenca, podanega na naroku, sodišče ni dolžno upoštevati.
plača - uvrstitev v plačni razred - diskrecijska pravica
Uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred je odvisna od odločitve njegovega predstojnika. Ker ne gre za pravico, ki bi šla javnemu uslužbencu na podlagi zakona, je ta ne more iztožiti. Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače, kot bi šla na podlagi uvrstitve v višji plačni razred, ni utemeljen.
odškodninska odgovornost delavca – elementi odškodninskega delikta – dokazna ocena
Prvi in drugi toženec (prvi toženec kot varnostnik – spremljevalec, drugi toženec kot varnostnik – voznik), pri opravljanju svojega dela (to je prevzem in oddaja gotovine) nista ravnala v skladu z navodili delodajalca in predpisi. Vrednostnih vrečk z gotovino nista štela, čeprav bi jih morala, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo njuno ravnanje hudo malomarno. Pri presoji elementov odškodninske odgovornosti delavca ni bistveno, ali se je delavec okoristil, ampak je bistveno, ali je zaradi njegovega protipravnega ravnanja delodajalcu nastala škoda. Le-ta pa je nastala, ker prevzeta vrednostna vrečka z gotovino ni bila oddana v trezor banke.
Upravičenka do dodatka za pomoč in postrežbo je umrla pred izdajo izpodbijane dokončne odločbe. Ker so pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati, tožnica – dedinja po pokojni upravičenki te pravice ne more uveljavljati.
URS člen 23, 23/1. ZUstS člen 1, 1/3, 43, 44. ZDSS-1 člen 28, 28/1.
umik tožbe – izostanek z naroka – ustavna odločba
Ker je ustavno sodišče razveljavilo drugi odstavek 28. člena ZDSS-1, kar je začelo učinkovati še pred pravnomočno odločitvijo v sporu med tožnico in tožencem o pravicah iz invalidskega zavarovanja, je pritožbeno sodišče sklep o ustavitvi postopka zaradi neudeležbe tožnice na prvem naroku za glavno obravnavo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v odločitev o tožbenem zahtevku.
ZPP člen 191, 191/1-1, 367.a, 367.a/2, 367.b, 367.b/2, 373, 373/1, 481, 481/1, 484, 490. ZST-1 člen 5, 5/1.
uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih – subjektivni kriterij – sosporništvo – dovoljenost revizije v gospodarskem sporu – formalni preizkus revizije po plačilu sodne takse – razlikovanje med revizijo in predlogom za dopustitev revizije
Tožeči stranki sta v tej pravdi materialna sospornika, njune pravice in obveznosti se opirajo na isto dejansko in pravno podlago in sta torej sospornika po 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, zaradi česar gre za gospodarski spor po 484. čl. ZPP.
ZDR člen 109, 112, 112/2. ZDoh-2 člen 44, 4/9. ZPSV člen 3, 3/3. ZDSS-1 člen 40.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - delovnopravna kontinuiteta - davki - prispevki - vzorčni postopek
V konkretnem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnica uveljavlja terjatev iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ob izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, ni nobenih bistvenih posebnosti glede na zadevo, ki se je vodila kot vzorčna zadeva (v zvezi s sodelavcem tožnice, ki je prav tako podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Iz tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo stališča, kot so bila zavzeta v vzorčnem postopku (da je bila odpoved zakonita, da gre pri upoštevanju delovne dobe za delovnopravno kontinuiteto ...).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072455
SZ člen 28. ZPP člen 108, 180, 180/1, 286.
pogodba o upravljanju – upravnik – obratovalni stroški in stroški upravljanja hiše – specifikacija stroškov – določenost tožbenega zahtevka – nepopolna tožba – sklepčnost
Zahtevek iz tožbe je določen takrat, kadar je do te mere specificiran in opisan, da je mogoče en zahtevek jasno ločiti od drugega oziroma, da je jasno, kaj tožeča stranka zahteva, da ji tožena stranka plača. Ker pa iz vtoževanih računov še vedno ni razvidno, katere od pogodbeno dogovorjenih postavk tožeča stranka sploh vtožuje in kolikšen od pogodbeno dogovorjenih postavk odpade na posamezne zneske iz računov, je tožba nepopolna.
Šele po tem, ko ima tožba vse tiste sestavine, ki jih kot popolna vloga mora imeti, se lahko pojavi vprašanje sklepčnosti in šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo na podlagi take tožbe se je možno sklicevati na eventualno maksimo iz 286. člena ZPP.
Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 7.
plača - dodatek k plači
Tožena stranka nima organizirane nujne medicinske pomoči, zato tožnik v to službo ni mogel biti vključen. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo dodatka k plači, ki je vezan na opravljanje dela v tej službi, ni utemeljen.
ZPP člen 318. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - krivda - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Če delodajalec poda delavcu izredno odpoved po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, pa se ugotovi, da je do kršitve obveznosti iz delovnega razmerja sicer prišlo, da pa delavcu v zvezi s kršitvijo ni mogoče očitati niti naklepa niti hude malomarnosti, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.