nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine - skaženost - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trditvena podlaga
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je (zaradi pomanjkljive trditvene podlage) zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni pravilna, saj je tožeča stranka v tožbi podala trditveno podlago (navedla je omejitve, ki jih trpi, in posledice na duševnem področju).
Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - sodno varstvo - arbitražni dogovor - zavrženje tožbe
Ker je v konkretnem primeru tožnica vložila tožbo za plačilo zahtevane razlike stroškov prevoza na delo in z dela, ne da bi sprožila arbitražni postopek pri svojem delodajalcu, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v sporu zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo tožbo.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
Sodišče prve stopnje je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci in bo ocenilo, ali so bila njegova navodila glede izdelave izvedenskega mnenja upoštevana.
Če dopolnitev mnenja obsega le tisto, kar bi moralo že osnovno mnenje, potem izvedencu za dopolnitev ne pripada dodatna nagrada.
ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055515
ZIZ člen 38, 55, 64, 64/3, 65, 65/2, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - lastništvo nepremičnine – ugovor tretjega – skupno premoženje zakoncev – trditveno in dokazno breme – premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze – stopnja izkazanosti – verjetnost – pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – stroški odgovora na ugovor tretje
Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.
Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
ZJU člen 120. ZGO-1 člen 204. ZUN člen 71, 78, 144.
javni uslužbenec - izobrazba za zasedbo delovnega mesta - napredovanje - aneks k pogodbi o zaposlitvi
Tožnica - urbanistična inšpektorica - je nadaljevala z delom kot gradbena inšpektorica. Glede na to, da ji je bil (ne glede na smer njene izobrazbe, ki je bila ustrezna za urbanistično, ne pa gradbeno inšpektorico) priznan status gradbenega inšpektorja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa gradbenega inšpektorja, veljajo zanjo splošna določila glede uvrstitve v plačni razred in glede napredovanja.
Pojem udeleženca po drugem odstavku 80. člena ZPPSL je odločilen za presojo, kdo je titular odškodninskega zahtevka v primeru škode, ki jo s svojim delom povzroči stečajni upravitelj. Nedvomno ZPPSL kot specialni predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost stečajnih upraviteljev, kot oškodovanca šteje le (vsakega) udeleženca v stečajnem postopku.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je bil do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka stranka postopka v procesnem smislu, ta status izgubi in stranke stečajnega postopka so poslej le upniki, ki so ta status pridobili, če so ga pravočasno uveljavljali (s prijavo terjatve v stečajnem postopku). Stečajni postopek pa vodijo organi stečajnega postopka, ki so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor (72. člen ZPPSL). Stečajni upravitelj je tako organ stečajnega postopka oziroma procesni organ sodišča in tako ni stranka postopka.
Presoja tožbenega zahtevka za znižanje preživnine.
Nabava kolesa, pohištva in avto sedeža ne pomeni izrednih stroškov, ki ne spadajo v osnovo za izračun preživnine. Po določbi 2. odstavka 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Predlog začasne odredbe, ki tožencu nalaga, naj tožnici pošlje ključ, ki odpira ključavnico vhodnih vrat spornega stanovanja, je po vsebini enak tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica terja od toženca izročitev ključa istega stanovanja. Tožnica bi torej z začasno odredbo dejansko že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavlja v pravdi. Takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja pa bi morala tožnica verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Sklep, s katerim sodišče popravi dediča, ker ugotovi, da je dedič, ki je naveden v pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl, po svoji naravi ni popravni sklep.
OZ člen 179, 199, 299/2, 378, 378/1. ZPP člen 2, 2/2, 155, 155/1, 154, 154/1, 165, 165/1, 165/3, 212, 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 19, 19-21, 28, 28/2, 44, 44/1, 73, 73/3, 83, 83/2, 83/3.
objektivna odgovornost lastnika nevarne stvari – avtomobil – ekskulpacija – višina soprispevka oškodovanke – kolesarka brez čelade – višina odškodnine
Toženec je kot voznik avtomobila in imetnik nevarne stvari, od katere izvira povečana škodna nevarnost za okolico, zavezan k posebni skrbnosti pri udeležbi v prometu. To velja tembolj v prometnih situacijah, ko se na cesti srečuje z otroci kot posebej občutljivo in ranljivo skupino prometnih udeležencev – drugi odstavek 2. člena ZVCP. Pri tožencu sta v obravnavanem primeru, poleg objektivne odškodninske odgovornosti, bili nedvoumno ugotovljeni tudi izrazita neskrbnost in ravnanje v nasprotju s temeljnimi predpisi ZVCP (prekoračitev dovoljene hitrosti in dodatna neprilagoditev hitrosti prehodu za pešce – drugi odstavek 28. člena in prvi odstavek 44. člena ZVCP), ki bi jih toženec kot voznik začetnik prav gotovo moral spoštovati.
URS člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 329, 329/3.
prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka s pravnim naslednikom izbrisane družbe – vezanost sodišča na sklepe
Sklep o prekinitvi postopka s pozivom določeni osebi, da prevzame postopek namesto stranke, ki je prenehala obstajati, ni sklep procesnega vodstva, zato je sodišče po določilu tretjega odstavka 329. člena ZPP nanj vezano.
negatorna tožba – priposestvovanje – ugovor res iudicata – določenost tožbenega zahtevka – dobroverna posest
Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico. Za utemeljenost takšne tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik lahko v zmoti glede tega, komu dejansko pripada nepremičnina. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti njegova zmota tudi opravičljiva.
ZDR člen 34, 136, 165, 172. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32.
izobraževanje - študijski dopust - odškodnina za neizkoriščen dopust - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - nadurno delo
Tudi študijski dopust se, razen dopusta na dan, ko delavec prvič opravlja izpit, in če v kolektivni pogodbi ali pogodbi o izobraževanju ni drugače določeno in v konkretnem primeru ni bilo, izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4. ZSV člen 22, 23. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – kriteriji za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – likvidnostno stanje stranke – obročno plačilo sodne takse
Pri presoji premoženjskega stanja se upošteva tudi nepremično premoženje, ki ne prinaša dohodkov, če gre za nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati ter tako obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila takse.
Likvidnostno stanje stranke se upošteva, ko je stranka podjetnik posameznik ali pravna oseba.
ZTLR člen 28, 30. SPZ člen 43, 43/2, 45, 45/2, 45/4.
priposestvovanje – negativno dejstvo – indic – vštevanje posesti pravnih prednikov – priposestvovalna doba – vštevanje posesti prednika v priposestvovalno dobo – dobra vera – dobroverni lastniški posestnik – zakoniti posestnik – denacionalizacijski postopek
Pravilo o vštevanju posesti prednika v priposestvovalno dobo velja samo za tiste posestne prednike, ki so stvar imeli v posesti kot dobroverni lastniški (prej zakoniti) posestniki.
Čim posestnik izve za kakšno okoliščino, ki pri njem vzbudi dvom o tem, ali je res lastnik stvari, se priposestvovanje prekine.