sredstva rezervnega sklada – rezervni sklad – aktivna legitimacija upravnika – pogodba o upravljanju upravniških storitev – odločanje etažnih lastnikov
53. člen SZ-1 določa zgolj, da je pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in toliko etažnih lastnikov, kot je potrebno za sprejem sklepa o določitvi upravnika, ne predpisuje pa, kot pogoja za veljavno sklenitev pogodbe, roka, v katerem je treba pogodbo podpisati, niti ne določa, da je potrebno navesti poleg podpisa posameznega etažnega lastnika tudi datum tega podpisa.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Navedeno stališče sicer odstopa od dosedanje večinske sodne prakse (Vrhovno sodišče o tem vprašanju izrecno še ni zavzelo stališča), vendar pa je odstop utemeljen zaradi uveljavitve ustavne zasnovanosti varstva otrok, družine in starševstva.
vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL – upravičen predlagatelj
Ker ima predlagateljica (so)lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih predlaga vzpostavitev etažne lastnine, glede na določbo 3. člena ZVEtL ni upravičena predlagateljica. Udeleženci postopka so kot solastniki vpisani na nepremičninah, ki so predmet predloga za vzpostavitev etažne lastnine, zato lahko vzpostavijo etažno lastnino na podlagi sporazuma, z enostranskim poslom ali na podlagi sodne odločbe. Upravičeni predlagatelji po ZVEtL so lahko le tisti, ki jim le ta zakon omogoča vzpostavitev etažne lastnine.
veljavnost pogodbe – razveljavitev pogodbe - dogovor o sočasni izpolnitvi
Če je dogovor o razveljavitvi pogodbe vezan na izpolnitev nasprotne obveznosti, gre za dogovor o sočasni izpolnitvi. Dokler torej nasprotna obveznost ni izpolnjena, razveljavitev pogodbe ne učinkuje ter prva pogodba v polni meri velja.
zastaranje terjatve – zvišanje tožbenega zahtevka po poteku zastaralnega roka
Ker je bil tožnik že pred vložitvijo tožbe seznanjen s tem, da gre pri njem za popolno okvaro aksilarnega živca, torej za njegovo paralizo, da je torej njegova invalidnost 15 %, vtoževal pa je le 10 % invalidnost in je zahtevek zvišal šele po poteku triletnega subjektivnega roka, je zahtevek v višini 5 % invalidnosti zastaral.
ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055515
ZIZ člen 38, 55, 64, 64/3, 65, 65/2, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - lastništvo nepremičnine – ugovor tretjega – skupno premoženje zakoncev – trditveno in dokazno breme – premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze – stopnja izkazanosti – verjetnost – pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – stroški odgovora na ugovor tretje
Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.
Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.
Pojem udeleženca po drugem odstavku 80. člena ZPPSL je odločilen za presojo, kdo je titular odškodninskega zahtevka v primeru škode, ki jo s svojim delom povzroči stečajni upravitelj. Nedvomno ZPPSL kot specialni predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost stečajnih upraviteljev, kot oškodovanca šteje le (vsakega) udeleženca v stečajnem postopku.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je bil do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka stranka postopka v procesnem smislu, ta status izgubi in stranke stečajnega postopka so poslej le upniki, ki so ta status pridobili, če so ga pravočasno uveljavljali (s prijavo terjatve v stečajnem postopku). Stečajni postopek pa vodijo organi stečajnega postopka, ki so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor (72. člen ZPPSL). Stečajni upravitelj je tako organ stečajnega postopka oziroma procesni organ sodišča in tako ni stranka postopka.
zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
STVARNO PRAVO – ODZ – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067886
ZTLR člen 29. ZOR člen 73, 107. ZPN člen 5. ZVNDL člen 4. ZZD člen 204.
priposestvovanje družbene lastnine – ustni prenos pravice uporabe – realizacija pogodbe – ustni dogovor – ničnost – družbena lastnina
V primeru družbene lastnine ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ustni dogovor o prenosu pravice uporabe med dvema fizičnima osebama je ničen in nima pravnih učinkov.
Predlagatelj vpisa lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL, ki ni vpisan v zemljiški knjigi kot imetnik pravice uporabe, mora torej predložiti ustrezno odločbo pristojnega organa oziroma overjeno pogodbo v pisni obliki, s katero izkazuje, da je pridobil to pravico izvenknjižno.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/4. ZSV člen 22, 23. ZSVarPre člen 27.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – kriteriji za oprostitev plačila sodnih taks – premoženjsko stanje stranke – likvidnostno stanje stranke – obročno plačilo sodne takse
Pri presoji premoženjskega stanja se upošteva tudi nepremično premoženje, ki ne prinaša dohodkov, če gre za nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati ter tako obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila takse.
Likvidnostno stanje stranke se upošteva, ko je stranka podjetnik posameznik ali pravna oseba.
Ker je tožena stranka sklenitev sporazuma dokazovala s podpisom tožeče stranke, bi tožeča stranka s svojo trditvijo, da sporazuma ni sklenila, lahko uspela le z dokazano trditvijo, da je njen podpis ponarejen. Dokazno breme za to je bilo torej na tožeči stranki in ne na toženi stranki.
ZTuj-1 člen 25, 47, 47/2, 47/2-2, 98, 98/1, 98/1-3. ZZDT-1 člen 32, 34, 35.
nezakonito prebivanje – vstopni naslov – bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pojem prebivanja v smislu ZTuj-1 je potrebno razlagati kot čas zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po vstopu na njeno ozemlje, ki traja od prihoda do odhoda oziroma izstopa z državnega ozemlja Republike Slovenije, ne glede na to, ali takšno bivanje traja le nekaj ur ali več dni zaporedoma.
Za ugotovitev prekrška bivanja v Republiki Sloveniji v nasprotju z vstopnim naslovom mora biti iz opisa dejanskega stanja razvidno, na podlagi kakšnega vstopnega naslova je storilec vstopil na ozemlje Republike Slovenije konkretnega dne, kaj je nato med bivanjem na ozemlju Republike Slovenije dejansko počel in ali je imel za namen bivanja, kot ga je dejansko izvrševal v času bivanja na ozemlju Republike Slovenije, ustrezno dovoljenje.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - sodno varstvo - arbitražni dogovor - zavrženje tožbe
Ker je v konkretnem primeru tožnica vložila tožbo za plačilo zahtevane razlike stroškov prevoza na delo in z dela, ne da bi sprožila arbitražni postopek pri svojem delodajalcu, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v sporu zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo tožbo.
stvarna pristojnost - odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi
Za spor v zvezi z odpravnino, ki je določena v individualni pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je direktor z družbo v delovnem razmerju, je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča.
ZDR člen 129. Kolektivna pogodba gostinstva in turizma Slovenije člen 51.
dodatek k plači - dodatek za delovno dobo - pogodba o zaposlitvi - razlaga pogodb - ustni dogovor - dokazno breme
Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanega dodatka za delovno dobo je utemeljen, saj v pogodbi o zaposlitvi tožnice ni bilo določeno, da je dodatek že zajet v njeni osnovni plači, niti ni tožena stranka dokazala, da je bil takšen usten dogovor, ki ga je sklenila s tožnico.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je s tem, ko je odtujil delovni material tožene stranke, toženo stranko oškodoval in do te mere zlorabil njeno zaupanje, da z delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – kreditna obveznost – obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih
Obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih in kreditna obveznost prosilca se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje ne upoštevajo.
ZDR člen 13, 110, 112, 112/2, 126, 131. OZ člen 92, 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - ničnost - plača - regres za letni dopust
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke upoštevati in tožnici na tej podlagi zaključiti delovno razmerje. Četudi je menila, da odpoved ni bila zakonita, tožnici naknadno, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, ni mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca je nična in nima pravnih učinkov.
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. ZPP člen 163, 163/4.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb
260. člen ZIZ taksativno določa, kakšno predhodno odredbo lahko sodišče odredi in med njimi je v zvezi z nepremičnino dolžnika izrecno omenjena (zgolj) predznamba zastavne pravice. Predhodne odredbe z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve zakon ne pozna in njene izdaje ne predvideva.
Ugotoviti je, da tožnik ni ravnal po sklepu sodišča, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu predložitve še enega izvoda prilog, je pritožba tožnika neutemeljena.