ZIZ člen 64, 64/5, 65, 65/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 23, 40, 49.
ugovor tretjega – izvršba na nepremičnine – pričakovalna pravica – vpis v zemljiško knjigo – verjetnost pravice tretjega – zaznamba sklepa o izvršbi – pravica, ki preprečuje izvršbo – učinek prenosa lastninske pravice
Tretji je z verjetnostjo izkazal obstoj svoje pravice, ki preprečuje izvršbo na solastnem deležu sporne nepremičnine, da je ob zaznambi sklepa o izvršbi in vknjižbi hipoteke na sporni nepremičnini v upnikovo korist na nepremičnini že imel lastninsko pravico v pričakovanju, to pa je pravica, ki preprečuje izvršbo. Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi
Prenos lastninske pravice na nepremičnini v razmerju med prenositeljem in pridobiteljem začne učinkovati že s tem, ko prenositelj izstavi (in izroči) pridobitelju zemljiškoknjižno dovolilo z vsebino, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen. Že pred vknjižbo začne, ob upoštevanju namena in vsebine načela zaupanja v zemljiško knjigo, učinkovati prenos lastninske pravice tudi do tretjih oseb, ki vedo, da je bil razpolagalni posel med zemljiškoknjižnim lastnikom in pridobiteljem že opravljen (nedobroverne osebe), pri čemer se na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero ne more sklicevati upnik, ki je zastavno pravico pridobil šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Krivdni razlogi za odpoved stanovanjske najemne pogodbo so našteti v 1. odstavku 103. člena SZ-1. Za odpoved zadošča, da je podan en sam razlog. Pred odpovedjo mora biti najemnik opomnjen, odpoved je sodna.
V 1. odstavku 104. člena SZ-1 je določen opravičbeni razlog, zaradi katerega najemniku ni mogoče odpovedati najemne pogodbe kljub temu, da ne plačuje najemnine. Če je najemnik v zaporu, je to okoliščina, na katero je lahko vplivala, in izključuje uporabo 104. člena SZ-1.
ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055515
ZIZ člen 38, 55, 64, 64/3, 65, 65/2, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - lastništvo nepremičnine – ugovor tretjega – skupno premoženje zakoncev – trditveno in dokazno breme – premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze – stopnja izkazanosti – verjetnost – pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – stroški odgovora na ugovor tretje
Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.
Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.
plačilo sodne takse za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – družbenik – sodni register – navedbe stranke v postopku
Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnost preveri in v ta namen pridobi ustrezne podatke iz uradnih evidenc in registrov. Če pridobljene podatke upošteva pri odločitvi, mora prosilcu pred odločitvijo dati možnost, da se do njih opredeli.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
Ker je sodišče prve stopnje zmotno izračunalo stroške postopka, ki jih je dolžan tožnik povrniti toženi stranki, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo in prisojeni znesek stroškov postopka znižalo. Hkrati je tožniku glede na uspeh v pritožbenem postopku priznalo pravico do povračila pritožbenih stroškov.
Pojem udeleženca po drugem odstavku 80. člena ZPPSL je odločilen za presojo, kdo je titular odškodninskega zahtevka v primeru škode, ki jo s svojim delom povzroči stečajni upravitelj. Nedvomno ZPPSL kot specialni predpis, ki ureja odškodninsko odgovornost stečajnih upraviteljev, kot oškodovanca šteje le (vsakega) udeleženca v stečajnem postopku.
Z začetkom stečajnega postopka stečajni dolžnik, ki je bil do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka stranka postopka v procesnem smislu, ta status izgubi in stranke stečajnega postopka so poslej le upniki, ki so ta status pridobili, če so ga pravočasno uveljavljali (s prijavo terjatve v stečajnem postopku). Stečajni postopek pa vodijo organi stečajnega postopka, ki so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor (72. člen ZPPSL). Stečajni upravitelj je tako organ stečajnega postopka oziroma procesni organ sodišča in tako ni stranka postopka.
Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.
zamudna sodba - plača - davki - prispevki - regres za letni dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se ob presoji zamudne sodbe ne upošteva. Ker tožena stranka v pritožbi dejansko uveljavlja le ta pritožbeni razlog, ki ni dopusten, je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
Ugotoviti je, da tožnik ni ravnal po sklepu sodišča, s katerim ga je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu predložitve še enega izvoda prilog, je pritožba tožnika neutemeljena.
negatorna tožba – priposestvovanje – ugovor res iudicata – določenost tožbenega zahtevka – dobroverna posest
Vznemirjanje v smislu 99. člena SPZ predstavlja vsak nedopusten poseg v lastninsko pravico. Za utemeljenost takšne tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Za obstoj dobroverne posesti mora biti poleg dejanske oblasti nad stvarjo podana tudi posestnikova zavest o lastništvu nepremičnine. Slednje pomeni, da je posestnik lahko v zmoti glede tega, komu dejansko pripada nepremičnina. Za njegovo zmoto pa ne zadošča samo dejanska ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti njegova zmota tudi opravičljiva.
ZIZ člen 260, 260/1, 260/1-6. ZPP člen 163, 163/4.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb
260. člen ZIZ taksativno določa, kakšno predhodno odredbo lahko sodišče odredi in med njimi je v zvezi z nepremičnino dolžnika izrecno omenjena (zgolj) predznamba zastavne pravice. Predhodne odredbe z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve zakon ne pozna in njene izdaje ne predvideva.
ZTuj-1 člen 25, 47, 47/2, 47/2-2, 98, 98/1, 98/1-3. ZZDT-1 člen 32, 34, 35.
nezakonito prebivanje – vstopni naslov – bivanje v nasprotju z vstopnim naslovom
Pojem prebivanja v smislu ZTuj-1 je potrebno razlagati kot čas zadrževanja tujca na ozemlju Republike Slovenije po vstopu na njeno ozemlje, ki traja od prihoda do odhoda oziroma izstopa z državnega ozemlja Republike Slovenije, ne glede na to, ali takšno bivanje traja le nekaj ur ali več dni zaporedoma.
Za ugotovitev prekrška bivanja v Republiki Sloveniji v nasprotju z vstopnim naslovom mora biti iz opisa dejanskega stanja razvidno, na podlagi kakšnega vstopnega naslova je storilec vstopil na ozemlje Republike Slovenije konkretnega dne, kaj je nato med bivanjem na ozemlju Republike Slovenije dejansko počel in ali je imel za namen bivanja, kot ga je dejansko izvrševal v času bivanja na ozemlju Republike Slovenije, ustrezno dovoljenje.
STVARNO PRAVO – ODZ – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067886
ZTLR člen 29. ZOR člen 73, 107. ZPN člen 5. ZVNDL člen 4. ZZD člen 204.
priposestvovanje družbene lastnine – ustni prenos pravice uporabe – realizacija pogodbe – ustni dogovor – ničnost – družbena lastnina
V primeru družbene lastnine ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ustni dogovor o prenosu pravice uporabe med dvema fizičnima osebama je ničen in nima pravnih učinkov.
Predlagatelj vpisa lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL, ki ni vpisan v zemljiški knjigi kot imetnik pravice uporabe, mora torej predložiti ustrezno odločbo pristojnega organa oziroma overjeno pogodbo v pisni obliki, s katero izkazuje, da je pridobil to pravico izvenknjižno.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pri določitvi preživnine ni upoštevalo otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica. Navedeno stališče sicer odstopa od dosedanje večinske sodne prakse (Vrhovno sodišče o tem vprašanju izrecno še ni zavzelo stališča), vendar pa je odstop utemeljen zaradi uveljavitve ustavne zasnovanosti varstva otrok, družine in starševstva.
prejšnja in poznejša oporoka – napotitev na pravdo – veljavnost oporoke
Zapustnica je z zapisom v kasnejši oporoki sama razveljavila prejšnjo oporoko, zato bi zapuščinsko sodišče že z uporabo prava moralo samo ugotoviti, da prejšnja oporoka ni veljavna in ni razlogov za napotitev na pravdo zaradi ugotovitve njene neveljavnosti.
spor majhne vrednosti – sodna pristojnost – upravna stvar - odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Tožeča stranka je od toženca uveljavljala plačilo opravljenih storitev na podlagi izstavljenih računov, kar pomeni, da gre za premoženjskopravni zahtevek, za katera so (glede na konkretno vrednost spornega predmeta) v skladu s 30. členom ZPP pristojna odločati okrajna sodišča.
ZDR člen 13, 110, 112, 112/2, 126, 131. OZ člen 92, 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - ničnost - plača - regres za letni dopust
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke upoštevati in tožnici na tej podlagi zaključiti delovno razmerje. Četudi je menila, da odpoved ni bila zakonita, tožnici naknadno, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, ni mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca je nična in nima pravnih učinkov.
nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – krivdna odgovornost – opustitev dolžne skrbnosti – padec na mokrih in splozkih tleh – višina odškodnine – tuja pomoč
Ker je splošno znano, da zaradi mokrih in spolzkih tal, na katera mimoidoči ni opozorjen, lahko pride do padca in posledično do nastanka škode, bi bila toženka dolžna poskrbeti, bodisi sama ali preko svojega izvajalca, za namestitev ustrezne opozorilne table.
Odškodninska odgovornost je odgovornost, ki temelji na zakonu in je zato s pogodbo ni mogoče prenesti na drugega, razen, če je takšna možnost zakonsko predvidena. Čeprav je med toženko in čistilnim servisom obstajal dogovor o varnostnih ukrepih, in ga je izvajalec kršil, s tem toženka nanj ni mogla prenesti odškodninske odgovornosti v razmerju do tretjih.
Oškodovanec je upravičen do povračila škode tudi v primeru, ko mu je pomoč zagotavljal družinski član. Pri tem ni pomembno, ali je oškodovanec pomoč dolžan plačati, ampak zgolj to, da oseba, ki je pomoč nudila, to ni bila dolžna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068715
ZPP člen 7, 212, 243, 254, 254/3. OZ člen 960, 960/1.
premoženjsko zavarovanje – podzavarovanje – trditveno in dokazno breme – dokazovanje z izvedencem – toča
Sodišče bi moralo upoštevati podzavarovanje, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, ne glede na to, da gre za dokazno breme toženke, izvedenca pa je predlagal tožnik.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati dejstva, ki je stranki v škodo, če tega dejstva sama ni bila dolžna dokazovati.