ZDR člen 34, 136, 165, 172. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti člen 32.
izobraževanje - študijski dopust - odškodnina za neizkoriščen dopust - prikrajšanje pri plači - dodatek k plači - nadurno delo
Tudi študijski dopust se, razen dopusta na dan, ko delavec prvič opravlja izpit, in če v kolektivni pogodbi ali pogodbi o izobraževanju ni drugače določeno in v konkretnem primeru ni bilo, izrablja upoštevajoč potrebe delovnega procesa.
Okoliščine, da je tožnica kot preživninska upravičenka zaradi lastnega nedopustnega ravnanja (dela na črno) ostala brez denarne socialne pomoči (ki jo je prejemala že v letu, ko je bila preživnina prvič določena), ni mogoče šteti v „breme“ toženca kot preživninskega zavezanca.
Sodišče prve stopnje je na podlagi najemne pogodbe, dveh opominov ter na podlagi podpisane povratnice s strani tožene stranke ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti iz najemne pogodbe ni poravnavala in na podlagi navedenega zaključilo, da je v celoti podan odpovedni razlog pod 4. točko 1. odst. 103. člena SZ-1.
solastnina – delitev solastnine – izločitveni zahtevek iz predmeta delitve
Navedbe nasprotnega udeleženca (ob nasprotovanju predlagateljev) predstavljajo spor o predmetu delitve, ki ga nepravdno sodišče ne more reševati v postopku delitve.
Za utemeljenost izpodbijanega sklepa je tako pomembno zgolj to, da nasprotni udeleženec zatrjuje, da določen del parcele, v nasprotju z zemljiškoknjižnim zapisom ne sodi v solastnino, in da bi moral biti iz nje izvzet. Četudi je to le en od njegovih predlogov za razdelitev solastnine, takšna razdelitev predpostavlja vnaprejšnjo izločitev dela nepremičnine iz solastnine, do česar pa ne more priti v nepravdnem postopku.
SPZ člen 9, 44, 44/2. ZPP člen 7, 212, 337, 337/1.
služnostna pravica – priposestvovanje – pridobitev neobremenjene lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – domneva dobre vere- vidnost izvrševanja služnosti – raziskovalna dolžnost
Pravilno je sodišče prve stopnje uporabilo določilo drugega odstavka 44. člena SPZ, v skladu s katerim pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek, da se tožnici prizna napredovanje v višji plačni razred in pravica do višje plače, presojati na podlagi predpisa (pravilnika o napredovanju zaposlenih pri toženi stranki), ki je veljal v času, ko naj bi tožnica izpolnila pogoje za napredovanje.
zastaranje terjatve – zvišanje tožbenega zahtevka po poteku zastaralnega roka
Ker je bil tožnik že pred vložitvijo tožbe seznanjen s tem, da gre pri njem za popolno okvaro aksilarnega živca, torej za njegovo paralizo, da je torej njegova invalidnost 15 %, vtoževal pa je le 10 % invalidnost in je zahtevek zvišal šele po poteku triletnega subjektivnega roka, je zahtevek v višini 5 % invalidnosti zastaral.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - strah - duševne bolečine - skaženost - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - trditvena podlaga
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je (zaradi pomanjkljive trditvene podlage) zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni pravilna, saj je tožeča stranka v tožbi podala trditveno podlago (navedla je omejitve, ki jih trpi, in posledice na duševnem področju).
ZAVAROVANJE TERJATEV - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055515
ZIZ člen 38, 55, 64, 64/3, 65, 65/2, 65/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZPP člen 154.
zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini - lastništvo nepremičnine – ugovor tretjega – skupno premoženje zakoncev – trditveno in dokazno breme – premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze – stopnja izkazanosti – verjetnost – pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – stroški odgovora na ugovor tretje
Ugovorni razlogi dolžnika, da je polovica nepremičnine, na kateri upnik predlaga ustanovitev zastavne pravice, last tretje, lahko ugovarja le tisti, čigar sredstva so, oziroma tretja oseba in ne dolžnik.
Dejanska podlaga ugovora so trditve o pridobitvi skupne lastnine v premoženjski skupnosti zakoncev, ki so podlaga za originarno pridobitev lastninske pravice. S temi navedbami je tretja najmanj s stopnjo verjetnosti izkazala, da ima na ½ teh nepremičnin lastninsko pravico pridobljeno na originaren način, ki lahko preprečuje izvršbo.
ZDR člen 44, 88, 88/1, 88/1-1, 113, 184. OZ člen 131. ZEPDSV člen 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - svet zavoda - poseg v osebnostne pravice - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda
Pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila podana tožniku v času, ko je bil predstavnik delavcev v svetu zavoda, ni zakonita, ker tožena stranka pred odpovedjo ni pridobila soglasja sveta zavoda.
Direktorica tožene stranke je nedopustno ravnala, ker je podatke o tožnikovi izobrazbi nepooblaščeno posredovala tretjim osebam v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani v okviru evidence zaposlenih. To ravnanje se je odrazilo v tožnikovi duševni sferi (tožnik je postal napet, tesnoben, razdražljiv, depresivno razpoložen in pesimističen), zaradi česar je upravičen do odškodnine za nematerialno škodo v višini 2.000,00 EUR.
regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda
Predlog začasne odredbe, ki tožencu nalaga, naj tožnici pošlje ključ, ki odpira ključavnico vhodnih vrat spornega stanovanja, je po vsebini enak tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica terja od toženca izročitev ključa istega stanovanja. Tožnica bi torej z začasno odredbo dejansko že dosegla sodno varstvo, ki ga uveljavlja v pravdi. Takšna začasna odredba dopustna le izjemoma, kadar je treba na tak način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Poleg tega pogoja pa bi morala tožnica verjetno izkazati še, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženca mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
povračilo stroškov - stroški prevoza na delo in z dela - sodno varstvo - arbitražni dogovor - zavrženje tožbe
Ker je v konkretnem primeru tožnica vložila tožbo za plačilo zahtevane razlike stroškov prevoza na delo in z dela, ne da bi sprožila arbitražni postopek pri svojem delodajalcu, kot je bilo določeno s pogodbo o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je v sporu zaradi pomanjkanja procesne predpostavke zavrglo tožbo.
ZTLR člen 24, 25, 26. SZ-1 člen 10. SPZ člen 48, 48/1, 48/3. OZ člen 336. ZOR člen 361.
vlaganje v tujo nepremičnino – pridobitev lastninske pravice – soglasje za pridobitev lastninske pravice z vlaganji – nova stvar – sprememba identitete nepremičnine – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Po sodni praksi Vrhovnega sodišča gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe (npr. če je hlev prezidan v stanovanjski prostor, če iz senika nastane počitniška hišica).
Do prehoda koristi zaradi vlaganj in posledičnega nastanka (dospelosti) terjatve iz naslova neupravičene obogatitve pride šele takrat, ko graditelj (vlagatelj) izgubi posest nad stvarjo (oziroma njenim delom) in jo pridobi lastnik.
začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev – pogoji za začasno odredbo
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Nadalje mora upnik za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
V zvezi z drugim ponujenim zavarovanjem terjatve mora dolžnik izkazati, da razpolaga s premoženjem, ki predstavlja ustrezno zavarovanje vtoževane terjatve.
obročno plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – kreditna obveznost – obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih
Obveznost obročnega plačila sodne takse v drugih postopkih in kreditna obveznost prosilca se pri ugotavljanju mesečnega razpoložljivega dohodka prosilca za oprostitev plačila sodnih taks oziroma obročno odplačevanje ne upoštevajo.
ZDR člen 13, 110, 112, 112/2, 126, 131. OZ člen 92, 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - ničnost - plača - regres za letni dopust
Tožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke upoštevati in tožnici na tej podlagi zaključiti delovno razmerje. Četudi je menila, da odpoved ni bila zakonita, tožnici naknadno, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, ni mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca je nična in nima pravnih učinkov.
zavrženje tožbe – vrnitev takse – pravica do vrnitve takse – postopek vrnitve takse
Predlagatelja sta vložila svojo vlogo v postopkih, v katerih sta morala plačati sodno takso. S tem sta si omogočila obravnavanje njunih vlog. Prvostopenjsko sodišče je tej svoji dolžnosti zadostilo. Sodna dejanja v smislu 36. člena ZST-1 so bila opravljena.
Sama okoliščina, da sta se oba postopka končala z zavrženjem, pa ne pomeni, da lahko predlagatelja zahtevata vrnitev sodne takse. Kaj takšnega bi bilo mogoče le, če bi to ZST-1 predvidel.
plačilo takse – predložitev izjave o premoženjskem stanju
Ker v konkretnem primeru tožnica kljub pozivu sodišča prve stopnje zahtevanih listin (izjave o premoženjskem stanju podane na predpisanem obrazcu) ni predložila, je le-to njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks upravičeno zavrglo.
Presoja tožbenega zahtevka za znižanje preživnine.
Nabava kolesa, pohištva in avto sedeža ne pomeni izrednih stroškov, ki ne spadajo v osnovo za izračun preživnine. Po določbi 2. odstavka 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.
Ker je tožena stranka sklenitev sporazuma dokazovala s podpisom tožeče stranke, bi tožeča stranka s svojo trditvijo, da sporazuma ni sklenila, lahko uspela le z dokazano trditvijo, da je njen podpis ponarejen. Dokazno breme za to je bilo torej na tožeči stranki in ne na toženi stranki.