Tožnik bi moral zahtevati priznanje daljšega odpovednega roka (priznanje delovnega razmerja za čas trajanja daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami iz delovnega razmerja) pravočasno, to je v roku trideset dni od prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka določila prekratek odpovedni rok. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek za plačilo reparacije za čas daljšega odpovednega roka ali odškodnine namesto odpovednega roka ni utemeljen.
URS člen 33. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 37, 37/1, 37/2. ZPIZ-1 člen 36, 177, 177/2.
starostna pokojnina - tujec - izbirna pravica
Čeprav je bila tožniku s strani bosanskega nosilca socialnega zavarovanja priznana pravica do invalidske pokojnine (tudi z upoštevanjem dobe, dopolnjene v Sloveniji) in ne izpolnjuje pogojev za sorazmerni del invalidske pokojnine po ZPIZ-1, lahko pri tožencu uveljavi pravico do starostne pokojnine oziroma njenega sorazmernega dela, ker za to izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe po ZPIZ-1.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 43/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-3, 46.
zdraviliško zdravljenje – nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Ker je bil predlog za zdraviliško zdravljenje podan štiri mesece po bolnišničnem zdravljenju, ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki se nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najkasneje 5 dni po odpustu, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
O pravilnosti in zakonitosti odločb toženca je že bilo pravnomočno odločeno v socialnem sporu, ki se je začel s tožbo tožnikovega delodajalca. Sodišče je zato tožnikovo tožbo, s katero izpodbija pravilnost in zakonitost istih odločb toženca, utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 33, 33/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - viličar - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Viličar, ki je v uporabi, predstavlja nevarno stvar, tako da je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob trčenju viličarja utrpel, objektivno odgovorna. Poleg tega je za škodo krivdno odgovorna, ker ni poskrbela za varno delo. Tožnikov prispevek k nastanku škode znaša 40 %, saj je bil za delo z viličarjem ustrezno usposobljen, pa kljub temu ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
pokojninska osnova – nova odmera pokojnine – obnova postopka
Tožnica je šele 18. 8. 2008 izvedela, da bi morali biti zneski zaostankov plač upoštevani pri odmeri pokojnine, zato je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila istega dne, vložen v zakonskem subjektivnem roku in ga je toženec neutemeljeno zavrgel kot prepoznega.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starši - soglasje inšpektorja za delo - sodna razveza - odškodnina
Tožnik je v času, ko mu je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, koristil očetovski dopust. Zato bi morala tožena stranka, da bi bila odpoved zakonita, predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo.
ponoven vstop v zavarovanje – izplačevanje pokojnine – ustavitev izplačevanja za nazaj
Čeprav je toženec z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine, izdano v rednem postopku, posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, za kar ni imel podlage ne v ZUP ne v ZPIZ-1 in je odločba nezakonita, to ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine. Toženec lahko, ne da bi z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1, pravil o vračanju neupravičeno pridobljenih sredstev in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine.
Ocena „dobro“, ki jo je tožniku podal nadrejeni delavec (ki je bil pooblaščen za ocenjevanje), ni nezakonita, četudi tožnik in nadrejeni delavec nista skupaj opravljala dela, saj so bile pri podaji ocene upoštevane informacije, ki so jih o tožniku podali delavci, ki so z njim delali in ki so njegovo delo poznali.
izostanek z naroka – umik tožbe – neskladje z ustavo
Ker je ustavno sodišče zaradi neskladja z ustavo razveljavilo določbo 2. odstavka 28. člena ZDSS-1, po kateri se je štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če brez upravičenega razloga ni prišel na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, je sodišče postopek zaradi izostanka z naroka ustavilo nezakonito.
OZ člen 86, 86/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 112, 112/1, 112/3, 112/4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 44, 44/5, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/1. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 337, 337/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ničnost notarskega zapisa – nasprotovanje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom - pogodba o leasingu – izročitev in izpraznitev nepremičnine – utemeljenost odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja - odpovedni rok
Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen ZN), ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi nasprotje že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 17. člena ZIZ).
pravdni stroški – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek
Po določbi čl. 44/II ZPP je pri nedenarnih zahtevkih odločilna vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Zato je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniških stroškov za vloge, vložene pred sklepom sodišča prve stopnje o ugotovljeni višji vrednosti spornega predmeta, pravilno upoštevalo vrednost spora, navedeno v tožbi.
Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago tožnice sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti ni smelo samo raziskovati dejanskega stanja v priloženih situacijah in sintetični kartici in na ta način namesto stranke dopolnjevati njenih navedb.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - renta - invalid III. kategorije
Tožnik je zaradi nezgode pri delu nesposoben za fizično delo, drugega dela pa zaradi pomanjkanja izobrazbe ni sposoben opravljati. V času po nezgodi se je preživljal s kmetovanjem. Njegov tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, ker tožnik ni dokazal niti kakšno plačo bi prejemal, če se ne bi poškodoval, niti kakšen je bil njegov zaslužek v spornem obdobju.
ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 16, 17, 17/1, 18, 25, 33. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2.
lastnost zavarovanca
Čeprav tožnik opravlja tudi samostojno dejavnost, je zavarovan na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, saj z opravljanjem samostojne dejavnosti ne dosega dohodka, ki dosega minimalno plačo. Samostojne dejavnosti tako ne opravlja kot edini ali glavni poklic in zavarovanje tožnika kot samozaposlenega ni obvezno.
Pri tožniku za podaljšanje bolniškega staleža po 1. 8. 2011 zaradi poškodbe glave dne 7. 5. 2011 ni nevrološkega razloga. Tudi težave z vratno hrbtenico niso takšne narave, da bi bil tožnik po 1. 8. 2011 nezmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža od 1. 8. 2011 dalje neutemeljen.
URS člen 22. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 29a, 40, 40/1, 40/1-3. ZN člen 4. ZPP člen 212, 213, 226, 226/2, 337, 337/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis – kreditna pogodba – preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska – upnikovo trditveno breme – dolžnikova pravica do izjave – skrbnost banke kot strokovnjaka – procesno vodstvo - narok v izvršilnem postopku – pritožbene novote
Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, je mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).
Upniku naklonjeno procesno ravnovesje v izvršbi lahko pride v poštev šele takrat, ko je jasno, ali ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
Kljub temu da je tožniku, tujcu, samostojnemu podjetniku, prenehalo delovno dovoljenje, ima lastnost zavarovanca po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposleni, saj ni bil izbrisan kot podjetnik iz Poslovnega registra Slovenije.
Ker tožnica ni imela delovnega dovoljenja, v spornem obdobju (ko je opravljala občasna dela za toženo stranko) ni mogla biti v delovnem razmerju pri toženi stranki, ne glede na to, ali je imelo njeno delo sicer vse elemente delovnega razmerja.