ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, ZJU člen 24, 25.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog- rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti -
Neutemeljena je navedba, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga prepozna, ker je od seznanitve z razlogom za odpoved do odločitve drugostopenjskega organa o odpovedi preteklo več kot šestdeset dni. V primerih, kot je konkretni, ko zakonodaja določa t.i. dvostopenjski postopek pri podaji odpovedi, je treba kot datum odločitve o odpovedi (podaje odpovedi) šteti datum izdaje prvostopenjskega sklepa. Z izdajo prvostopenjskega sklepa namreč pristojni organ delodajalca sprejme odločitev o sankciji za ugotovljeno kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starši - soglasje inšpektorja za delo - sodna razveza - odškodnina
Tožnik je v času, ko mu je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, koristil očetovski dopust. Zato bi morala tožena stranka, da bi bila odpoved zakonita, predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo.
Tožnik bi moral zahtevati priznanje daljšega odpovednega roka (priznanje delovnega razmerja za čas trajanja daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami iz delovnega razmerja) pravočasno, to je v roku trideset dni od prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka določila prekratek odpovedni rok. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek za plačilo reparacije za čas daljšega odpovednega roka ali odškodnine namesto odpovednega roka ni utemeljen.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3, 184. OZ člen 169.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved iz poslovnega razloga - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo - odškodnina - popolna odškodnina
Tožnica, ki je prejela odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, za katero ni bil podan utemeljen razlog, je za celotno obdobje, ko bo po novo podpisani pogodbi o zaposlitvi zaposlena pri toženi stranki, upravičena do odškodnine v višini razlike v plači med plačo, ki bi ji šla po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in plačo, ki jo prejema po novi pogodbi o zaposlitvi.
OZ člen 86, 86/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 112, 112/1, 112/3, 112/4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 44, 44/5, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/1. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 337, 337/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ničnost notarskega zapisa – nasprotovanje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom - pogodba o leasingu – izročitev in izpraznitev nepremičnine – utemeljenost odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja - odpovedni rok
Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen ZN), ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi nasprotje že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 17. člena ZIZ).
Ocena „dobro“, ki jo je tožniku podal nadrejeni delavec (ki je bil pooblaščen za ocenjevanje), ni nezakonita, četudi tožnik in nadrejeni delavec nista skupaj opravljala dela, saj so bile pri podaji ocene upoštevane informacije, ki so jih o tožniku podali delavci, ki so z njim delali in ki so njegovo delo poznali.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zdravstveno stanje - invalid III. kategorije
Tožnik ni mogel opravljati določenih težjih opravil, zato bi mu morala tožena stranka podati drugo vrsto odpovedi, ne pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta odpoved ni zakonita, ker potreba po delu, kot ga je opravljal tožnik, ni prenehala, nezmožnost opravljanja dela zaradi zdravstvenih težav pa tudi ni resen in utemeljen razlog za odpoved (iz poslovnega razloga).
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, ni bistveno vprašanje, ali pogodba o zaposlitvi tožnika ustreza njegovemu dejanskemu delu, temveč, ali je bila prevedba plače nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 171, 171/1, 179. ZVZD člen 5, 33, 33/2.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - viličar - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Viličar, ki je v uporabi, predstavlja nevarno stvar, tako da je tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik ob trčenju viličarja utrpel, objektivno odgovorna. Poleg tega je za škodo krivdno odgovorna, ker ni poskrbela za varno delo. Tožnikov prispevek k nastanku škode znaša 40 %, saj je bil za delo z viličarjem ustrezno usposobljen, pa kljub temu ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - vročanje odpovedi
Glede na to, da je tožena stranka tožniku odpoved vročala na nepravi naslov, je začel rok za vložitev tožbe z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi teči od dne, ko se je tožnik z odpovedjo oz. dejstvom, da mu je delovno razmerje prenehalo, seznanil.
stvarna pristojnost - delovno razmerje - neupravičena obogatitev
Za odločitev, ali je v sporu, v katerem tožeča stranka iz naslova neupravičene obogatitve zahteva vrnitve zneskov, domnevno plačanih iz delovnega razmerja, podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, je bistveno, ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - zagovor - pisna obdolžitev
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti tožena stranka tožniku ni očitala, da se ni sposoben prilagajati napredku v panogi, ampak da dela ni opravljal pravočasno, strokovno in kvalitetno. Glede tega očitka mu je predhodno omogočila zagovor. V sodnem postopku je treba pri presoji odpovedi ugotavljati, ali je tožnik delo res opravljal nepravočasno, nestrokovno in nekvalitetno.
Glede na tako pomanjkljivo trditveno podlago tožnice sodišče prve stopnje ni bilo dolžno niti ni smelo samo raziskovati dejanskega stanja v priloženih situacijah in sintetični kartici in na ta način namesto stranke dopolnjevati njenih navedb.
URS člen 22. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 29a, 40, 40/1, 40/1-3. ZN člen 4. ZPP člen 212, 213, 226, 226/2, 337, 337/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis – kreditna pogodba – preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska – upnikovo trditveno breme – dolžnikova pravica do izjave – skrbnost banke kot strokovnjaka – procesno vodstvo - narok v izvršilnem postopku – pritožbene novote
Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, je mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).
Upniku naklonjeno procesno ravnovesje v izvršbi lahko pride v poštev šele takrat, ko je jasno, ali ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
Kljub temu da je tožniku, tujcu, samostojnemu podjetniku, prenehalo delovno dovoljenje, ima lastnost zavarovanca po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposleni, saj ni bil izbrisan kot podjetnik iz Poslovnega registra Slovenije.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 43/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-3, 46.
zdraviliško zdravljenje – nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Ker je bil predlog za zdraviliško zdravljenje podan štiri mesece po bolnišničnem zdravljenju, ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki se nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najkasneje 5 dni po odpustu, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
ZTPDR člen 73. UZITUL člen 14. ZOR člen 277, 372. OZ člen 1060.
zastaranje - odškodnina - zakonske zamudne obresti - akt o sistemizaciji - nadomestilo plače - vojak - prikrajšanje pri plači
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranka lahko poda vse do zaključka glavne obravnave. Za ta ugovor ne veljajo omejitve glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ki so določene v ZPP.
ZPIZ-1 člen 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1c, poglavje VI.B točka 15 b.
telesna okvara – invalidnina
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca se upošteva dejansko stanje, kakor je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe.