obnova postopka - nova dejstva - pravnomočna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Glede na to, da pravnomočna odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana po prenehanju delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne temelji na drugi sodni odločbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena ali razveljavljena (glede zakonitosti redne odpovedi), ni podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP.
ZTPDR člen 73. UZITUL člen 14. ZOR člen 277, 372. OZ člen 1060.
zastaranje - odškodnina - zakonske zamudne obresti - akt o sistemizaciji - nadomestilo plače - vojak - prikrajšanje pri plači
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor, ki ga stranka lahko poda vse do zaključka glavne obravnave. Za ta ugovor ne veljajo omejitve glede navajanja dejstev in predlaganja dokazov, ki so določene v ZPP.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3, 184. OZ člen 169.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved iz poslovnega razloga - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo - odškodnina - popolna odškodnina
Tožnica, ki je prejela odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, za katero ni bil podan utemeljen razlog, je za celotno obdobje, ko bo po novo podpisani pogodbi o zaposlitvi zaposlena pri toženi stranki, upravičena do odškodnine v višini razlike v plači med plačo, ki bi ji šla po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in plačo, ki jo prejema po novi pogodbi o zaposlitvi.
Pritožnik ni uspel ovreči pravilne ocene prvostopnega sodišča, da je na način skupinskega in nekonkretiziranega prerekanja terjatev, zlorabil svoje pridobljene pravice v stečajnem postopku v škodo in breme upnikov, ki jim je prerekal terjatve. Zato je upnike pred pravdanjem in povzročitvijo dodatnih stroškov pravilno zaščitilo na način, da je njegove ugovore zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - posebno varstvo pred odpovedjo - starši - soglasje inšpektorja za delo - sodna razveza - odškodnina
Tožnik je v času, ko mu je bila podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, koristil očetovski dopust. Zato bi morala tožena stranka, da bi bila odpoved zakonita, predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo.
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, ni bistveno vprašanje, ali pogodba o zaposlitvi tožnika ustreza njegovemu dejanskemu delu, temveč, ali je bila prevedba plače nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
Tožnik bi moral zahtevati priznanje daljšega odpovednega roka (priznanje delovnega razmerja za čas trajanja daljšega odpovednega roka z vsemi pravicami iz delovnega razmerja) pravočasno, to je v roku trideset dni od prejema redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v kateri mu je tožena stranka določila prekratek odpovedni rok. Ker tega ni storil, njegov tožbeni zahtevek za plačilo reparacije za čas daljšega odpovednega roka ali odškodnine namesto odpovednega roka ni utemeljen.
URS člen 22. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 29a, 40, 40/1, 40/1-3. ZN člen 4. ZPP člen 212, 213, 226, 226/2, 337, 337/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis – kreditna pogodba – preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska – upnikovo trditveno breme – dolžnikova pravica do izjave – skrbnost banke kot strokovnjaka – procesno vodstvo - narok v izvršilnem postopku – pritožbene novote
Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, je mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).
Upniku naklonjeno procesno ravnovesje v izvršbi lahko pride v poštev šele takrat, ko je jasno, ali ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
Kljub temu da je tožniku, tujcu, samostojnemu podjetniku, prenehalo delovno dovoljenje, ima lastnost zavarovanca po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposleni, saj ni bil izbrisan kot podjetnik iz Poslovnega registra Slovenije.
ZPIZ-1 člen 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1c, poglavje VI.B točka 15 b.
telesna okvara – invalidnina
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca se upošteva dejansko stanje, kakor je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 7, 9.
odpis prispevkov
Tožničini dolgovi iz naslova prispevkov niso neizterljivi zaradi zastaranja pravice do izterjave, tožnici pa tudi ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, zato pogoji za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje niso izpolnjeni.
ponoven vstop v zavarovanje – izplačevanje pokojnine – ustavitev izplačevanja za nazaj
Čeprav je toženec z odločbo o ustavitvi izplačevanja invalidske pokojnine, izdano v rednem postopku, posegel v pravnomočno urejeno pravno razmerje, za kar ni imel podlage ne v ZUP ne v ZPIZ-1 in je odločba nezakonita, to ne pomeni, da je tožnik za obdobje, ko je imel status zavarovanca, upravičen do izplačevanja invalidske pokojnine. Toženec lahko, ne da bi z odločbo odločil o ustavitvi izplačevanja, z odločbo na podlagi 275. člena ZPIZ-1, pravil o vračanju neupravičeno pridobljenih sredstev in zaradi neizpolnjevanja pogojev na strani tožnika za izplačevanje invalidske pokojnine uveljavlja vračilo preveč izplačane pokojnine.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 43/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-3, 46.
zdraviliško zdravljenje – nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Ker je bil predlog za zdraviliško zdravljenje podan štiri mesece po bolnišničnem zdravljenju, ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki se nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najkasneje 5 dni po odpustu, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
stvarna pristojnost - delovno razmerje - neupravičena obogatitev
Za odločitev, ali je v sporu, v katerem tožeča stranka iz naslova neupravičene obogatitve zahteva vrnitve zneskov, domnevno plačanih iz delovnega razmerja, podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, je bistveno, ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki.
pravdni stroški – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek
Po določbi čl. 44/II ZPP je pri nedenarnih zahtevkih odločilna vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Zato je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniških stroškov za vloge, vložene pred sklepom sodišča prve stopnje o ugotovljeni višji vrednosti spornega predmeta, pravilno upoštevalo vrednost spora, navedeno v tožbi.
pokojninska osnova – nova odmera pokojnine – obnova postopka
Tožnica je šele 18. 8. 2008 izvedela, da bi morali biti zneski zaostankov plač upoštevani pri odmeri pokojnine, zato je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložila istega dne, vložen v zakonskem subjektivnem roku in ga je toženec neutemeljeno zavrgel kot prepoznega.
OZ člen 86, 86/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 112, 112/1, 112/3, 112/4. ZIZ člen 17, 17/1, 17/1-2, 44, 44/5, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/1. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 337, 337/1.
neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ničnost notarskega zapisa – nasprotovanje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom - pogodba o leasingu – izročitev in izpraznitev nepremičnine – utemeljenost odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja - odpovedni rok
Notarski zapis je neposredno izvršljiv le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen ZN), ta pa ni dovoljena, če nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom (tretji odstavek 3. člena ZPP). Če lahko izvršilno sodišče ugotovi nasprotje že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, mora tako očitno ničnost upoštevati po uradni dolžnosti, saj v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (prvi odstavek in druga alineja drugega odstavka 17. člena ZIZ).
Pri tožniku za podaljšanje bolniškega staleža po 1. 8. 2011 zaradi poškodbe glave dne 7. 5. 2011 ni nevrološkega razloga. Tudi težave z vratno hrbtenico niso takšne narave, da bi bil tožnik po 1. 8. 2011 nezmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža od 1. 8. 2011 dalje neutemeljen.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 13, 13/1. ZPP člen 191, 191/3.
nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica je sicer pravočasno vložila prvotni predlog za oprostitev in podredno odlog plačila sodne takse, ki mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do dne 31. 01. 2012, vendar pa sporni predlog z dne 22. 03. 2012 predstavlja nov predlog za odlog. Za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi oziroma odlogu je odločilno, kdaj je bil vložen slednji. Ker je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob vložitvi tožbe oziroma ob prispetju spisa na pravdno sodišče, to je najkasneje dne 02. 11. 2010, nov predlog za odlog pa je bil vložen dne 22. 03. 2012, se odločitev sodišča prve stopnje, da je vložen predlog prepozen, izkaže za pravilno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se lahko v skladu s svojo poslovno politiko, iz ekonomskih razlogov ter zaradi racionalizacije stroškov odloči, da delovne naloge, ki jih je do tedaj opravljala tožeča stranka, drugače razporedi med zaposlene, tožeči stranki pa poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.