pravdni stroški – vrednost spornega predmeta – nedenarni zahtevek
Po določbi čl. 44/II ZPP je pri nedenarnih zahtevkih odločilna vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Zato je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniških stroškov za vloge, vložene pred sklepom sodišča prve stopnje o ugotovljeni višji vrednosti spornega predmeta, pravilno upoštevalo vrednost spora, navedeno v tožbi.
obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo
Tožnik, ki je pri toženi stranki opravljal delo preko študentskega servisa, bi moral obstoj delovnega razmerja pred sodiščem uveljavljati v roku tridesetih dni od prenehanja dela.
Pritožnik ni uspel ovreči pravilne ocene prvostopnega sodišča, da je na način skupinskega in nekonkretiziranega prerekanja terjatev, zlorabil svoje pridobljene pravice v stečajnem postopku v škodo in breme upnikov, ki jim je prerekal terjatve. Zato je upnike pred pravdanjem in povzročitvijo dodatnih stroškov pravilno zaščitilo na način, da je njegove ugovore zavrglo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 90, 90/3, 184. OZ člen 169.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved iz poslovnega razloga - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji - sodno varstvo - odškodnina - popolna odškodnina
Tožnica, ki je prejela odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, za katero ni bil podan utemeljen razlog, je za celotno obdobje, ko bo po novo podpisani pogodbi o zaposlitvi zaposlena pri toženi stranki, upravičena do odškodnine v višini razlike v plači med plačo, ki bi ji šla po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi, in plačo, ki jo prejema po novi pogodbi o zaposlitvi.
Ocena „dobro“, ki jo je tožniku podal nadrejeni delavec (ki je bil pooblaščen za ocenjevanje), ni nezakonita, četudi tožnik in nadrejeni delavec nista skupaj opravljala dela, saj so bile pri podaji ocene upoštevane informacije, ki so jih o tožniku podali delavci, ki so z njim delali in ki so njegovo delo poznali.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zdravstveno stanje - invalid III. kategorije
Tožnik ni mogel opravljati določenih težjih opravil, zato bi mu morala tožena stranka podati drugo vrsto odpovedi, ne pa redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ta odpoved ni zakonita, ker potreba po delu, kot ga je opravljal tožnik, ni prenehala, nezmožnost opravljanja dela zaradi zdravstvenih težav pa tudi ni resen in utemeljen razlog za odpoved (iz poslovnega razloga).
izostanek z naroka – umik tožbe – neskladje z ustavo
Ker je ustavno sodišče zaradi neskladja z ustavo razveljavilo določbo 2. odstavka 28. člena ZDSS-1, po kateri se je štelo, da je tožnik umaknil tožbo, če brez upravičenega razloga ni prišel na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, je sodišče postopek zaradi izostanka z naroka ustavilo nezakonito.
javni uslužbenec - aneks k pogodbi o zaposlitvi - plača - prevedba plače - dejansko delo - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost
V primeru presoje zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi, s katerim je bila opravljena prevedba po prehodu v nov plačni sistem, ni bistveno vprašanje, ali pogodba o zaposlitvi tožnika ustreza njegovemu dejanskemu delu, temveč, ali je bila prevedba plače nov plačni sistem opravljena pravilno in v skladu z ZSPJS in splošnimi akti.
ZDR člen 35, 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, ZJU člen 24, 25.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog- rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti -
Neutemeljena je navedba, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga prepozna, ker je od seznanitve z razlogom za odpoved do odločitve drugostopenjskega organa o odpovedi preteklo več kot šestdeset dni. V primerih, kot je konkretni, ko zakonodaja določa t.i. dvostopenjski postopek pri podaji odpovedi, je treba kot datum odločitve o odpovedi (podaje odpovedi) šteti datum izdaje prvostopenjskega sklepa. Z izdajo prvostopenjskega sklepa namreč pristojni organ delodajalca sprejme odločitev o sankciji za ugotovljeno kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
Ker tožnica ni imela delovnega dovoljenja, v spornem obdobju (ko je opravljala občasna dela za toženo stranko) ni mogla biti v delovnem razmerju pri toženi stranki, ne glede na to, ali je imelo njeno delo sicer vse elemente delovnega razmerja.
ZPIZ-1 člen 143. Sporazum o seznamu telesnih okvar poglavje VIII točka 1c, poglavje VI.B točka 15 b.
telesna okvara – invalidnina
Pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane dokončne odločbe toženca se upošteva dejansko stanje, kakor je obstajalo v času izdaje dokončne odločbe.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-5, 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu plačila dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 3, 7, 9.
odpis prispevkov
Tožničini dolgovi iz naslova prispevkov niso neizterljivi zaradi zastaranja pravice do izterjave, tožnici pa tudi ni bila dodeljena denarna socialna pomoč, zato pogoji za odpis dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje niso izpolnjeni.
stvarna pristojnost - delovno razmerje - neupravičena obogatitev
Za odločitev, ali je v sporu, v katerem tožeča stranka iz naslova neupravičene obogatitve zahteva vrnitve zneskov, domnevno plačanih iz delovnega razmerja, podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, je bistveno, ali je bil toženec v spornem obdobju v delovnem razmerju pri tožeči stranki.
Pri tožniku za podaljšanje bolniškega staleža po 1. 8. 2011 zaradi poškodbe glave dne 7. 5. 2011 ni nevrološkega razloga. Tudi težave z vratno hrbtenico niso takšne narave, da bi bil tožnik po 1. 8. 2011 nezmožen za delo. Zato je tožbeni zahtevek na ugotovitev bolniškega staleža od 1. 8. 2011 dalje neutemeljen.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 5/1-2, 13, 13/1. ZPP člen 191, 191/3.
nastanek taksne obveznosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Tožnica je sicer pravočasno vložila prvotni predlog za oprostitev in podredno odlog plačila sodne takse, ki mu je sodišče prve stopnje tudi ugodilo in ji plačilo sodne takse odložilo do dne 31. 01. 2012, vendar pa sporni predlog z dne 22. 03. 2012 predstavlja nov predlog za odlog. Za presojo vprašanja učinkov sklepa o oprostitvi oziroma odlogu je odločilno, kdaj je bil vložen slednji. Ker je taksna obveznost v konkretnem primeru nastala ob vložitvi tožbe oziroma ob prispetju spisa na pravdno sodišče, to je najkasneje dne 02. 11. 2010, nov predlog za odlog pa je bil vložen dne 22. 03. 2012, se odločitev sodišča prve stopnje, da je vložen predlog prepozen, izkaže za pravilno.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 43/2, 43/2-1, 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-3, 46.
zdraviliško zdravljenje – nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja
Ker je bil predlog za zdraviliško zdravljenje podan štiri mesece po bolnišničnem zdravljenju, ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki se nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najkasneje 5 dni po odpustu, tožnik ni upravičen do zdraviliškega zdravljenja.
Ker tožena stranka, od katere je bila tožnica prenesena k njeni hčerinski družbi, po prenosu ni bila več tožničin delodajalec, kajti delovno razmerje med njima ni bilo ponovno vzpostavljeno, tožnica ne more uspešno uveljavljati neplačanih terjatev iz delovnega razmerja s hčerinsko družbo od tožene stranke.
URS člen 22. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 29a, 40, 40/1, 40/1-3. ZN člen 4. ZPP člen 212, 213, 226, 226/2, 337, 337/1.
neposredno izvršljiv notarski zapis – kreditna pogodba – preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - jasna in določna opredelitev izterjevanih obveznosti – specifikacija skupnega zneska – upnikovo trditveno breme – dolžnikova pravica do izjave – skrbnost banke kot strokovnjaka – procesno vodstvo - narok v izvršilnem postopku – pritožbene novote
Preizkus skladnosti po prvem odstavku 17. člena ZIZ z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, je mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek (npr. konta kredita), opredeljen na določen presečni dan, po posameznih obveznostih. Sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen, trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).
Upniku naklonjeno procesno ravnovesje v izvršbi lahko pride v poštev šele takrat, ko je jasno, ali ima njegov predlog za sodno varstvo glede prisilne izvršbe podlago v izvršilnem naslovu. Tak preizkus je pri notarskem zapisu, ki mora izpolnjevati pogoje iz 4. člena Zakona o notariatu (ZN) in tudi pogoje primernosti iz 21. člena ZIZ, zaradi praviloma opisne (pogodbene) narave obveznosti, ki iz njega izhajajo, še posebej zapleten, zaradi česar je tudi zahteva po določni opredelitvi posameznih obveznosti s strani upnika toliko strožja. Če gre za kreditno razmerje, se od banke kot strokovnjaka na trgu kreditiranja pričakuje povečana skrbnost glede opredelitve navedb o posameznih kreditnih obveznostih (glavnici, pogodbenih in zamudnih obrestih, posameznih stroških,...).
Kljub temu da je tožniku, tujcu, samostojnemu podjetniku, prenehalo delovno dovoljenje, ima lastnost zavarovanca po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1 kot samozaposleni, saj ni bil izbrisan kot podjetnik iz Poslovnega registra Slovenije.