Tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (razlike v plači) ni utemeljen, saj je tožena stranka tožnikovo plačo prevedla skladno s prehodnimi določbami ZSPJS. Tožnikov plačni razred je določila tako na podlagi prevedbe nominalnega zneska osnovne plače, določene za delovno mesto, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (delovno mesto „vratar telefonist“), kot tudi na podlagi nominalnega zneska tožnikove osnovne plače.
sodno imenovanje članov upravnega odbora – prenehanje funkcije članom upravnega odbora – pravni interes za pritožbo
Ker je imenovanim članom upravnega odbora funkcija, ki jim je bila podeljena s sklepom prvostopnega sodišča, prenehala in se na podlagi istega sklepa, ki je prenehal veljati, tudi ne more več vzpostaviti, pritožnik nima več pravnega interesa, da vztraja pri sodnem imenovanju še treh članov upravnega odbora, kar uveljavlja primarno. Eventualno ponovno odločanje o predlogu pa bi v vsakem primeru, ko bi sodišče odločalo o predlogu po že izvedenem imenovanju manjkajočih članov upravnega odbora na skupščini družbe, pripeljalo do zavrženja predloga.
odpovedni rok - delovnopravna kontinuiteta - sprememba delodajalca
Od tožnikovega prejšnjega delodajalca je na toženo stranko prešla celotna proizvodna dejavnost, delo se je opravljalo v istih poslovnih prostorih, z isto opremo, poleg tega je prešla tudi večina delavcev. Ti elementi kažejo na dejstvo, da je prišlo v tožnikovem primeru do spremembe delodajalca, zaradi česar se tudi njegova delovna doba pri prejšnjem delodajalcu upošteva pri odmeri odpovednega roka ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sodišče prve stopnje ni (ponovno) odločalo o pravdnih stroških tožeče stranke (ni jih odmerjalo), temveč je s popravnim sklepom v izreku sodbe zapisalo pravilen znesek stroškov, razviden že iz obrazložitve sodbe.
končanje postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti
Določitev roka izvedbe postopka osebnega stečaja z namenom omogočiti dolžniku, da v tem roku pride do sredstev za poplačilo upnikov izven postopka odpusta obveznosti po ZFPPIPP, ni dopustno.
Časovni okvir, v katerem postopka osebnega stečaja ni mogoče končati, je v ZFPPIPP določen le v primeru, če teče postopek odpusta obveznosti dolžnika.
NEPRAVDNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074369
ZGD-1 člen 512, 513. ZASP člen 5, 10.
informacijske pravice družbenika – pravica družbenika do informacij in vpogleda - zavrnitveni razlog
Nasprotni udeleženec ni podal (dovolj) konkretnih trditev o obstoju konkretne subjektivne in objektivne nevarnosti iz 2. odstavka 512. člena ZGD-1. Zgolj trditve, da se predlagatelj ukvarja s konkurenčno dejavnostjo ter da je upad prodaje občutno čutiti, ne zadostujejo. Nasprotni udeleženec ni konkretno pojasnil, v čem je konkretna občutljivost zahtevane informacije in kakšna je stopnja povezanosti med družbo, na katero je naslovljena informacijska zahteva in konkurenčno družbo, niti ni (dovolj konkretno) pojasnil, v čem bi prišlo do občutne prizadetosti kakšnega interesa družbe, kot na primer ali je, oziroma bo prišlo do prekinitve pogajanj s potencialnim pogodbenim partnerjem ali do izgube že obstoječih partnerjev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opomin na izpolnjevanje obveznosti - dokazovanje - zavrnitev dokazov
Tožnik se ne more braniti zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je bila podana po zakonito izpeljanem postopku in zaradi utemeljeno očitanih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, s sklicevanjem na domnevne kršitve pravic, katere naj bi zagrešila tožena stranka. Če je menil, da tožena stranka ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja in da jih krši, bi lahko skladno s prvim in drugim odstavkom 204. člena ZDR podal zahtevo za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev ter nato uveljavljal sodno varstvo.
nastanek taksne obveznosti - taksa v primeru nadaljevanja izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdni postopek - umik tožbe po začetku pravdnega postopka - vračilo dela plačane sodne takse
V konkretnem primeru je treba (glede na tar.št. 1112) znižati le tisti del takse po tar.št. 1111, ki se nanaša samo na pravdni postopek, ne pa tudi tiste sodne takse, ki je bila plačana za predhodni postopek o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
predhodna odredba – pogoji za izdajo – objektivno premoženjsko stanje dolžnika
Za razliko od pogojev za izdajo začasne odredbe, mora upnik za izdajo predhodne odredbe izkazati obstoj takšnega objektivnega premoženjskega stanja dolžnika, ki upniku potencialno onemogoča ali otežuje poplačilo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - preostala delovna zmožnost - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza s sodnim izvedencem s področja varnosti in zdravja pri delu, ker lahko o zdravstveni sposobnosti delavca (invalida) za opravljanje določene dela poda strokovno mnenje le sodni izvedenec medicinske stroke s področja medicine dela.
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznal obligacijsko razmerje z odvetnikom B.M.. Če je priznal obligacijsko razmerje z odvetnikom kot zasebnikom, se ne more domnevati nevarnost, da bo sicer uveljavitev te terjatve onemogočena ali otežena.
stroški postopka – ustavitev postopka – umik tožbe - prenehanje pooblastila – nagrada – višina nagrade
Postopek se je zaključil s sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe, ki je bil vložen po odgovoru na tožbo. Praviloma velja, da predčasni zaključek zadeve ali prenehanja pooblastila pred zaključkom zadeve na že nastale nagrade ne vplivajo, vendar pa to velja le, če zakon ne določa drugače. V tem primeru zakon izrecno določa drugače v 1. točki tar. št. 3101 je predvideno znižanje nagrade iz količnika 1,13 na količnik 0,8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblastilo - vročitev odpovedi - zagovor - preložitev zagovora - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana po pooblaščencu, mora pooblaščenec imeti pisno pooblastilo, ni pa treba, da je to pooblastilo odpovedi priloženo oz. da je delavcu skupaj z odpovedjo vročena kopija pooblastila.
Na podlagi dolžnosti naročnika, ki izhaja iz 1. odstavka 639. člena OZ, se podjemnik, ki mu naročnik neutemeljeno odprave napake ne dovoli, lahko zaradi tega razbremeni svoje odgovornosti za škodo. Zato začasna odredba, s katero naj bi bila dosežena preprečitev nastanka škode, ni potrebna.
ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ravnanje delavca (blagajnika v trgovini) v nasprotju z navodili delodajalca, tj. nevročanje računov strankam, neupravičen poseg v nezaključene odprte račune – izbris posameznih postavk in ustvarjanje gotovinskega viška, je lahko utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
prodajna pogodba – kreditna pogodba – pridržek lastninske pravice – prenos lastninske pravice v zavarovanje – spor z mednarodnim elementom
Zaradi stališča, da gre pri sporni pogodbi za prodajno in kreditno pogodbo in da gre pri zgoraj omenjenem pogodbenem določilu (da ostane stroj v lasti tožeče stranke do poplačila vseh obrokov), za pridržek lastninske pravice prodajalca (tožeče stranke) do popolnega poplačila kupnine (ta pa je bila plačana), sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja in ni presojalo sporne pogodbe po določilih o prenosu lastninske pravice v zavarovanje.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - predhodni postopek pri delodajalcu - molk organa - pritožba
Rok za vložitev pritožbe zaradi molka organa bi iztekel na soboto. Ker tega dne državni organ, ki bi moral odločiti o zahtevi za varstvo pravic, ni delal, se je rok iztekel na prvi naslednji delovni dan, to je v ponedeljek. Pritožba, vložena v osmih dneh od tega dne dalje, je pravočasna.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – izbrisni razlog
Iz poročila o neuspelem rubežu z dne 8.12.201 ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa je izvršitelj zaključil, da je družba (dolžnica) na naslovu S. neznana. Zgolj dejstvo, da je na tem naslovu tega dne ni bilo, ne zadostuje.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – poslovni naslov – pravočasni ugovor
Če subjekt ne sprejema uradnih pošiljk na poslovnem naslovu, ki je vpisan v register, je podana zakonska domneva o obstoju izbrisnega razloga po 2. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP (neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register).
postopek razdelitve solastnine – manj verjetna pravica - napotitev na pravdo – domneva lastninske pravice – zemljiškoknjižno stanje - spor o višini solastninskih deležev
Domneva se, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, kar velja smiselno tudi za višino solastninskih deležev posameznih solastnikov na solastni nepremičnini. Kdor trdi, da obstaja določeno pravno razmerje (v konkretnem primeru, da so solastninski deleži na nepremičnini drugačni kot izkazuje zemljiška knjiga), je dolžan to dokazovati, ne pa tisti, ki soglaša z zemljiškoknjižnim stanjem.