ZPDZC-1 člen 2, 2/1, 2/1-12, 3, 3-2, 19, 19/1. ZUTD člen 163, 167, 168. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
dejavnost posredovanja začasne delovne sile - delo na črno - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - pravni učinek odločb - pravni interes
Z izbrisom tožeče stranke iz Poslovnega registra Slovenije, kar vključuje prenehanje opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu, je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek. Izpodbijana prepoved tožeče stranke ne zavezuje več in ne posega v njen pravni položaj oziroma ne vpliva več nanjo, saj tožeča stranka nima več položaja samozaposlene osebe, za katero prepoved velja. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo v nov postopek tožeča stranka ne more več doseči izboljšanja pravnega položaja zase kot podjetnika, saj podjetniške dejavnosti ne opravlja več. Zaradi navedenega izrečena prepoved zanjo ni več pravno pomembna in v njen pravni položaj ne posega. Tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.
ZVPNPP člen 4, 4/4, 5, 5/1, 5/1-4, 12, 12/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 3, 3/1, 6, 6/1.
Označene redne prodajne cene, ki so prečrtane, niso bile veljavne in realizirane. Takšno oglaševanju ponudbe posameznih izdelkov z redno prodajno ceno in ceno s popustom, v primeru, ko prodaja po redeni ceni pred uvedbo akcijske prodaje s priznavanjem velikih popustov pri posameznem artiklu ni bila izkazana, pa tudi po presoji sodišča šteje za zavajajočo poslovno prakso v smislu 4. točke prvega odstavka 5. člena ZVPNPP.
Upoštevaje dejstvo, da gre za prenos Direktive v ZVPNPP, je torej predpis potrebno razlagati tako, da je v 4. členu ZVPNPP predpisana tako imenovana "generalna klavzula", medtem ko so posamična možna dejanja nepoštene poslovne prakse podrobneje našteta v 5., 6. in naslednjih členih ZVPNPP.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - načelo zaslišanja strank - pravica do izjave
Drugostopenjski organ bi moral tožnika pred izdajo drugostopenjske odločbe seznaniti z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembna za odločbo (9. člen ZUP oziroma 146. člen ZUP), česar pa ni storil in kar tožnik tudi utemeljeno očita. Izpodbijana odločitev je zato že na tej podlagi nezakonita, kar terja njeno odpravo.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - neobrazložena odločba
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je skladna s pravom Unije, ta, da so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - reklamni pano - odstranitev objekta - pravni interes
Ne glede na odločitev, ki bi jo sodišče ob eventualni vsebinski presoji izpodbijane odločitve sprejelo, ta tožnikovega pravnega položaja ne bi spremenila, saj je bila z izpodbijano odločbo naložena obveznost izpolnjena, hkrati pa tožbeni zahtevek ni bil spremenjen ali dopolnjen na način zatrjevane ugotovitve nezakonitosti upravnega akta, s katerim bi bilo poseženo v pravice ali pravne koristi tožnika.
ZOUTPI člen 30, 30/1, 38, 38/1, 38/3, 42, 42/1, 42/1-23.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje - prodajalna tobačnih izdelkov - ne bis in idem - skrajšani ugotovitveni postopek - uporaba materialnega prava - teorija ratio legis - plačilni nalog - sprememba tožbe - pravni interes
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Tožnik za izpodbojno tožbo zaradi vmesnega preteka obdobja šestih mesecev nima več pravnega interesa, saj svojega položaja ne more (več) izboljšati.
Iz spisovnih podatkov sicer izhaja, da je bil prekrškovni postopek zoper tožnika (kot pravno oseba) s sklepom ustavljen, saj je uveljavil ekskulpacijski razlog. Kar pa ne pomeni, da je bil ustavljen tudi zoper odgovorno osebo pravne osebe. Nadzorni in prekrškovni postopek pa imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja.
Navedba tožnika, da mu je bila tekom izreka ukrepa na osnovi ugotovljene kršitve ukrepa kršena pravica do izjave, je neutemeljena, saj se pri izdaji plačilniega naloga ne zahteva, da bi morala biti storilcu dana možnost izjave, predvideva se le seznanitev s prekrškom in dokazi zanj, s čimer je bil tožnik nesporno seznanjen. Tožniku zato pravica do neposredne seznanitve s prekrškom ni bila kršena.
Odlok odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica (2005) člen 13, 13/1.
ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na javno kanalizacijo - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Dolžnost priključitve na kanalizacijo, določena v prvem odstavku 13. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica, je splošna obveznost za vse lastnike objektov na območju, kjer je zgrajena in kjer je priključitev nanjo tehnično izvedljiva.
začasna odredba - odložitvena začasna odredba - inšpekcijski ukrep - varstvo okolja - izkazanost nastanka težko popravljive škode - težko popravljiva škoda - dokazna sredstva - materialna škoda
Dokazna sredstva pri odločanju o začasni odredbi niso omejena, zaradi česar je sodišče v predmetni zadevi izvedlo predlagani dokaz z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in njegovo izpovedbo upoštevalo v skladu z načelom proste presoje dokazov.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - enostaven objekt
Izvedba konstrukcijskih del, to je prizidava sanitarij, gradnja skupne strehe za zaprti del objekta in teraso ter gradnja (vodovodnih in kanalizacijskih) inštalacij, so gradbena dela oziroma gradnja v smislu določb GZ. Končni rezultat teh gradbenih del je objekt s tlorisno površino 77,5 m2 ((8 m x 4 m) + (8 m x 4 m) + (2,7 m x 5 m)), ki očitno presega gabarite, po katerih se v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov lahko šteje za enostaven objekt.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ničnost - vračilo - upravna izvršba - izterjava denarne kazni - izvršljivost
Ugovor zavezanca, da izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti, je v izvršilnem postopku pomemben. Ugovor, da odločbe objektivno ni mogoče izvršiti, lahko zavezanec uveljavlja zoper uvedbo izvršbe oziroma sklep o izvršbi, prav tako tudi zoper ostale odločitve, ki jih organ sprejema v postopku izvršbe, v tem primeru zoper sklepe, s katerimi izreka denarne kazni. Glede na navedeno je upravni organ dolžan presojati ustrezno substanciran ugovor, da je odločba (postala) neizvršljiva.
inšpekcijski postopek - ukrepi občinskega inšpektorja - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta - dokaz - dokazno breme - bistvena kršitev določb postopka
Inšpekcijski organ bi moral izvesti ugotovitveni postopek in konkretno ugotoviti vsa relevantna dejstva, ob upoštevanju vseh načel upravnega in inšpekcijskega postopka. V navedenem obsegu bi zato inšpekcijski organ moral tožniku omogočiti dokazovanje z uporabo vseh dokaznih sredstev in jih tudi konkretno dokazno presoditi, kar mora izhajati iz obrazložitve upravnega akta. Stranka ima pravico biti subjekt in ne zgolj objekt inšpekcijskega postopka, zato ima pravico, da se tega postopka aktivno udeležuje in v njem varuje svoje pravice in pravne interese. Tožnik s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva. V vsakem primeru pa se mora inšpekcijski organ do predlaganih dokazov stranke konkretno opredeliti. Če jih zavrne, mora biti zavrnitev dokaznega predloga konkretno obrazložena in ne sme ostati zgolj na abstraktni ravni, saj je sicer stranki onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice do pritožbe.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - namenska raba zemljišč - kmetijsko zemljišče - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča v drug namen - vzpostavitev prejšnjega stanja
Tožnik na kmetijskem zemljišču izvaja gospodarsko dejavnost oglaševanja in ima od te dejavnosti prihodke, to pomeni, da je on tisti, ki kmetijskega zemljišča ne uporablja v skladu z njegovim namenom, kar ga v konkretnem primeru kvalificira kot inšpekcijskega zavezanca.
Postavitev reklamnega panoja, tudi če ne ovira obdelovanja zemljišča, ni zakonsko predpisana namenska uporaba. Oglaševalski pano ne služi kmetijskemu zemljišču in ne prispeva k prehranski varnosti in pridelavi hrane. Golo dejstvo, da kmetijskemu zemljišču ne škodi (da ga neposredno ne onesnažuje ali degradira), ne more voditi do drugačnega zaključka.
Prepoved uporabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in vzpostavitev prejšnjega stanja v določenem roku (prva alineja B) točke 107. člena ZKZ) je v konkretni situaciji torej edini možen ukrep.
Inšpektor tako ni imel izbire med različnimi ukrepi, izrekel je lahko le prepoved nadaljnjega oglaševanja in odredil odstranitev oglaševalskega panoja. Posledično tudi tehtanje sorazmernosti naloženega ukrepa ni prišlo v poštev.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - ugriz psa - smrt - usmrtitev živali
V obravnavanem primeru glede na pravno podlago 26.b člena ZZZiv, ki je podlaga za izpodbijano odločitev, ne gre za situacijo, ko bi se ugotavljalo, ali je bil psu kdaj podeljen status nevarnega psa, niti se ne ugotavlja dejstvo ali je bil pes nevaren ali ne, kar neutemeljeno izpostavlja tožnik. Za odločitev na navedeni materialnopravni podlagi je pravno pomembno vprašanje le, ali je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka.
ZUP člen 290, 290/2. ZGO-1 člen 147, 156a, 156a/1.
inšpekcijski ukrep - izpodbijan sklep o dovolitvi izvršbe - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - instrukcijski rok - pravica do spoštovanja doma - odlog izvršbe
Sklep o izvršbi ne vsebuje inšpekcijskega ukrepa in njegove presoje. V tem pogledu so vse tožbene navedbe, ki merijo na pravilnost izreka inšpekcijskega ukrepa, to je odstranitve nelegalne gradnje, neosnovane.
Dejstvo, da je inšpektorica po devetih letih izdala sklep o dovolitvi izvršbe ne igra nobene vloge v smislu njegove pravilnosti in zakonitosti. Drži, da bi to morala storiti brez odlašanja, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko je odločba postala izvršljiva (drugi odstavek 290. člena ZUP in 147. člen ZGO-1). Toda tožeča stranka je prezrla, da ZUP nadaljuje, da zamuda tega roka ne izključuje obveznosti njegove izdaje.
Tožeča stranka (kot inšpekcijski zavezanec) s tožbo zoper sklep o izvršbi v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To lahko doseže z odlogom izvršbe (prva alineja prvega odstavka 156.a člena ZGO-1). V okviru slednjega je, v primeru njegove zavrnitve, Ustavno sodišče Republike Slovenije predvidelo sodno presojo sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma.
upravni postopek - opustitev dolžne skrbnosti - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - prenos lastninske pravice - pravica do spoštovanja doma - nelegalna gradnja
Tožeča stranka v inšpekcijskem nadzoru ni izrazila dileme o tem, kdo je investitor v tem postopku. To vprašanje je načela šele v pritožbi zoper izpodbijano določbo. S tega vidika je njeno navajanje prepozno (tretji odstavek 238. člena ZUP). To dejstvo je imela dolžnost zatrjevati že v upravnem postopku, tako pisno, kot ustno najmanj na obravnavi 25. 3. 2015. Njeno kasnejše pojasnilo, na glavni obravnavi, da ni imela informacij in da se ni ukvarjala z legalizacijo dokler ni postala lastnica, pa ni upravičen razlog. Gre za podatke iz njenega vplivnega območja; z njimi bi morala biti seznanjena. V tem pogledu je opustila dolžno skrbnost.
Sicer pa je navedla, da je bil dejanski investitor njen pokojni oče. To pomeni, da je (ob uvedbi inšpekcijskega postopka in sedaj) investitor v pomenu ZGO-1 tožeča stranka. Pravilo 152. člena ZGO-1 ne vsebuje opredelitve, kdo je inšpekcijski zavezanec za ustavitev gradnje, njeno odstranitev in vzpostavitev prejšnjega stanja. Praviloma je to pravna ali fizična oseba, ki je naročila ali sama izvedla gradnjo (4.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Toda pravice in obveznosti, ki izvirajo iz investitorjevega (v pričujoči zadevi očetovega) položaja, je s prenosom lastninske pravice na stavbi, prevzela tožeča stranka.
Inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom, ne more priti do vsebinske presoje (sorazmernosti) posega v pravico do spoštovanja doma.
Sodišče sodi, da je tudi strošek transporta blaga do prevzemnega mesta, vključno s stroški plačila blaga na prevzemnem mestu, mogoče šteti za strošek dostave, kar v upravnem postopku in tožbi uveljavlja tožnica.
ZVO-1 člen 157. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 39.
ukrep inšpektorja za varstvo okolja - ravnanje z odpadno embalažo - prevzem odpadne embalaže - zbirni center - pomanjkljiva obrazložitev
V obravnavani zadevi je pomembno, ali je toženka obveznost tožnika ugotovila upoštevaje mešano odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, tj. ali je iz skupne količine pri izvajalcu javne službe od 1. 1. 2021 do 28. 2. 2021 zbrane mešane odpadne embalaže, ki jo mora na podlagi izpodbijane odločbe prevzeti tožnik, izključena mešana odpadna embalaža, ki izvira iz embalaže tistih proizvajalcev, za katere je z Uredbo obveznost PRO izključena in je zato niso prenesli na DROE. Prav tako je pomembno, ali je bila celotna količina zbrana januarja in februarja 2021, saj je v letu 2020 za odvoz s strani DROE neprevzete odpadne embalaže veljal 100.a člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 (ZUIZEOP) in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, po katerem stroške ravnanja s to odpadno embalažo plača Republika Slovenija.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
Izrek izpodbijane odločbe ni dovolj jasen in določen, da bi ga bilo mogoče šteti za zakonitega. Besedilo 2. točke izreka izpodbijane odločbe je nejasno in nedoločno, ker vsebuje zgolj splošno navedbo, da je tožnik dolžan odstraniti "vse na novo rekonstruirane dele obstoječega poslovno stanovanjskega objekta", ne da bi bili ti na novo rekonstruirani deli tudi določno poimenovani. Te pomanjkljivosti ne more odpraviti obširen opis sedanjega stanja objekta, vsebovan v nadaljevanju te točke, saj je pri obveznosti zavezanca, da odstrani novo rekonstruirane dele objekta, relevantno, kateri deli so rekonstruirani in ne kakšno je obstoječe stanje.
okoljevarstveno dovoljenje - nadzor nad izvajanjem - samoupravna lokalna skupnost - pravni interes za tožbo - neobrazložen sklep
Sodišče nima pomislekov, da je tožeča stranka (kot samoupravna lokalna skupnost) utemeljila svojo pravno korist za vstop v postopek nadzora nad izvajanjem okoljevarstvenega dovoljenja. Uveljavljala je položaj stranke v upravnem postopku z zatrjevanjem, da so prizadete njene pravice in koristi. Njena poglavitna naloga v vlogi lastnice javnega in vodovodnega omrežja je oskrba prebivalstva s pitno vodo. Ima dolžnost zagotoviti javno komunalno infrastrukturo in njeno ustrezno delovanje. Izvajati mora javno službo odvajanja in čiščenja komunalne ter padavinske odpadne vode. Zavezana pa je tudi skrbeti za varstvo tal, zraka in vodnih virov. Kot taka predstavlja tako imenovano vključeno ali zadevno javnost po petem odstavku 2. člena Aarhuške konvencije in točki (e) drugega odstavka 1. člena Direktive 2011/32/EU. V tem pogledu (pravilno) izpolnjevanje obveznosti iz okoljevarstvenega dovoljenja, mednje sodi seveda ustrezna protipožarna varnost, zagotovo neposredno vpliva na njene opisane zakonske dolžnosti.
Obrazložitev obravnavanega sklepa je v bistvenem delu protislovna in nejasna. Zaključek, da ga ni mogoče preizkusiti, je zato na dlani. To je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pomanjkljiva obrazložitev ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Težko popravljivo škodo tožeča stranka utemeljuje z navedbami, da gre za objekt, ki stoji že od leta 2001 v nespremenjeni obliki, da je sprožen postopek za legalizacijo objekta, da bi odstranitev objekta po drugi osebi pred odločitvijo v upravnem sporu tožeči stranki povzročilo škodo v ocenjeni vrednosti novega nadstreška, ki bi ga morala še enkrat zgraditi, to je v višini cca. 40.000,00 EUR, in škodo v višini stroškov odstranitve nadstreška po II. osebi, ki jih bo inšpekcijski organ naložil v plačilo tožniku. Tožeča stranka je starejši občan, upokojenec, ki mesečno prejema 953,58 EUR pokojnine, kar dokazuje s kopijami mesečnih nakazil pokojnine. Pred časom je doživel tudi hudo srčno kap. To pomeni, da nadstreška ne bo mogel postaviti sam, oziroma pomagati pri delih, da bi zmanjšal stroške postavitve novega nadstreška, del pa glede na višino svoje pokojnine tudi ne bo mogel naročiti. Navedeno bi pomenilo trajno izgubo nadstrešnice, kjer parkira vozilo, kar v situaciji neurij in toč, ki niso več neobičajni vremenski pojavi, predstavlja tudi varovanje njegovega premoženja pred temi vremenskimi vplivi. Teh trditev toženka ne prereka, zato jih sodišče mora šteti za resnične. Sodišče na njihovi podlagi sodi, da bi odstranitev nadstreška pred sodno presojo zakonitosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa in pred končanjem postopka legalizacije istega objekta za tožečo stranko pomenila težko popravljivo škodo. Sodišče je pri tej presoji, to je obstoja težko popravljive škode, zlasti upoštevalo, da gre za objekt, ki stoji že od leta 2001 in ga tožeča stranka uporablja v povezavi s stanovanjem za vsakdanja opravila, torej za objekt, ki je neposredno povezan s funkcijo prebivanja tožeče stranke in zakonske partnerke tožnika, in da je v nespremenjeni obliki že 23 let. Zato je že po naravi stvari razumljivo, da bo z njegovo odstranitvijo nastala škoda, ki je težko popravljiva.