ZJC člen 68. ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis
Da tožniku soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano, med strankama postopka ni sporno. Prav tako ni sporno, da sta bila sporna objekta postavljena v letu 2008, to je pred uveljavitvijo ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011. Pred tem je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal ZJC, in sicer v 68. členu. Inšpekcijski organ je tudi po mnenju sodišča pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC1. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožnik za sporna objekta moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - poseg v varovalni pas občinske ceste - soglasje za poseg v varovalni pas - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta
Obveščanje in oglaševanje ob državni cesti ureja določba 78. člena ZCes-1, ki v tretjem odstavku določa, da se objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije. V petem odstavku tega člena je določeno, da soglasje za postavitev objektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena, katerih gradnja je predvidena v območju državne ceste, izda Direkcija za ifrastrukturo na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije.
Če je objekt zgrajen na način, ki ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja, ne gre več za (zgolj) neskladno gradnjo. Če je stanje iz gradbenega dovoljenja mogoče vzpostaviti le s predhodno odstranitvijo celotnega objekta, pride do položaja, kot bi šlo za izvršitev ukrepa, ki ga gradbeni inšpektor izreče po 152. členu ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje. Tak objekt je zato treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - izrek inšpekcijskega ukrepa - pravnomočno ugotovljen poseg v prostor - izpodbijanje pravnomočne ugotovitve
Tožnika v tem postopku ne glede obsega nedovoljene gradnje, ne glede izmer posameznega objekta, ne glede ugotovljene namembnosti obravnavanih objektov, ne moreta zatrjevati drugačnega dejanskega stanja, kot izhaja iz izreka inšpekcijske odločbe.
Upravna organa sta pravilno pojasnila, zakaj ne gre za gradnjo, izvedeno znotraj gradbene parcele objekta na naslovu A., za gradnjo katerega je pravna prednica tožnikov (na podlagi Sanacijskega PUP) pridobila gradbeno dovoljenje (zato tudi ni utemeljeno sklicevanje na Lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da del parcele 402/13 predstavlja del stavbnega zemljišča objekta na naslovu A.), in da gradnja po pravnomočnem gradbenem dovoljenju z dne 15. 2. 2002 ni bila izvedena, zato gre za nedovoljeno gradnjo, kar ne nazadnje izhaja tudi iz navedene pravnomočne inšpekcijske odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog - odločba, ki je ni mogoče izvršiti - kot posledica nedovoljenega dejanja izdana odločba
Zakonski razlogi za ničnost odločbe odražajo naravo instituta ničnosti kot izrednega pravnega sredstva, ki je namenjeno sanaciji najtežjih pomanjkljivostih odločbe – torej pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče sanirati z drugimi pravnimi sredstvi oziroma pomanjkljivosti. Na zunaj ima lahko nična odločba videz dokončne in pravnomočne odločbe, vendar dejansko nikoli ne more postati dokončna in pravnomočna, ker vsebuje tako napako, ki je z nobenim pravnim sredstvom, niti s potekom časa, ni mogoče popraviti. To pa ne pomeni, da je institut ničnosti namenjen sanaciji pomanjkljivosti odločbe, ki bi jo lahko stranka dosegla z uporabo drugih pravnih sredstev, pa tega iz kateregakoli razloga ni storila, temveč nasprotno: ker institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, ga je treba uporabljati restriktivno oziroma strogo v okviru zakonsko določenih razlogov.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - načelo zaslišanja strank
Iz spisov izhaja, da je bila tožnica večkrat vabljena na zaslišanje in se zaslišanja ni udeležila. Razvidno je tudi, da je opravičila svoj izostanek. Sodišče se sicer strinja s toženo stranko, da zaslišanje ni bilo nujno potrebno, vendar pa iz upravnega spisa izhaja, da je bil opravljen tudi ogled in da tožnica o tem ni bila obveščena. Nadalje iz upravnega spisa izhaja, da tožeča stranka tudi ni bila seznanjena z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu, saj ji zapisnik o ogledu pred izdajo odločbe ni bil poslan. Zaradi tega je utemeljena tožbena navedba, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - poseg v varovani pas občinske ceste
Zakon o cestah v prvem odstavku 19. člena med drugim določa, da morajo lastniki zemljišč ob javni cesti dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo ceste, zlasti gradnjo objektov in naprav za odvodnjavanje cestišča in cestnega telesa. Na podlagi 8. alineje 3. točke drugega odstavka 5. člena citiranega zakona je prepovedano na cestnem svetu javne ceste ovirati odtekanje vode. V 3. alineji 3. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah pa je določeno, da je na cestnem svetu javne ceste prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Prvostopenjski organ je na podlagi inšpekcijskih pregledov ugotovil, da je tožnik na cestno telo občinske ceste postavil ovire in sicer betonske robnike in železne stebričke in da nasprotuje urejanju bankin zaradi izvedbe odvodnjavanja cestišča. Torej so v konkretnem primeru nastopile vse pravno relevantne okoliščine, na podlagi katerih je prvostopenjski organ izdal izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - priključek na javno cesto - načelo kontradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Iz spisov sledi, da je bil opravljen ogled in da tožnik o tem ni bil obveščen. Prav tako ni bil seznanjen z ugotovitvami, zbranimi pri ogledu in z drugimi dejanskimi ugotovitvami, zbranimi med postopkom. Zato po presoji sodišča utemeljeno ugovarja, da mu ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih nedvomno sloni izpodbijana odločitev.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila - nedovoljen poseg v prostor - načelo zaslišanja strank
Odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izda pristojna upravna enota na podlagi odločbe pristojnega inšpekcijskega organa (gradbenega inšpektorja) o nelegalnosti gradnje. V inšpekcijski odločbi mora biti ugotovljen tudi obseg nedovoljenega posega v prostor. Če ni ugotovljen, to stori organ sam. Pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi s sporno okoliščino pa je prvostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj se tožnik ni imel možnost izjaviti o dokazih, ki jih je organ pridobil od inšpekcijskega organa in na katera je oprl svojo odločitev v zvezi z obsegom nedovoljenih posegov v prostor.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - uporabno dovoljenje po samem zakonu - potrdilo o uporabnem dovoljenju
Za pravilno odločitev v obravnavani zadevi je bilo bistvenega pomena, ali je bila obravnavana gradnja izvedena pred vložitvijo zahteve za izdajo potrdila iz četrtega odstavka 197. člena ZGO-1 oziroma pred ogledom, ki je bil opravljen v tem postopku. Izdano potrdilo se namreč po povedanem nanaša na objekt v stanju, v kakršnem je bil najkasneje v času ogleda v postopku za izdajo potrdila, kar pomeni, da je bila za tak objekt ugotovljena njegova legalnost. Od te ugotovitve je odvisna pravilnost presoje toženke, da gre za nelegalno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - upravna izvršba s prisilitvijo - izvršba s prisilitvijo z denarno kaznijo
Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen ZUP. Po drugem odstavku tega člena organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev in zagrozi z novo denarno kaznijo.
ZUP v primerih, kot je obravnavani, izrek denarne kazni, ki je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe, veže na eno samo okoliščino: da je tudi naknadni, v sklepu o dovolitvi izvršbe postavljeni rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova, pretekel brez uspeha.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta - načelo zaslišanja strank
Ni sporno med strankama, da parcela 1550/16 ni navedena v pogodbi. Kolikor je šlo pri neuvrstitvi parcele 1550/16 v pogodbo za bistveno zmoto (kot napako volje strank, ki se je nanašala na predmet pogodbe), bi moral tožnik to uveljavljati s primernim pravnim sredstvom, skleniti ustrezno novo pogodbo ali v primeru spora to uveljaviti s tožbo na razveljavitev pogodbe. Ker pa tožnik ni tako ravnal (in tega tudi ne zatrjuje), je organ imel ob predložitvi pogodbe, ki jo je ta predložil kot dokaz pravice do rabe sporne parcele, pravico in podlago, da razlaga pogodbena določila, kot se glasijo (82. člen OZ), in ugotovi, da v pogodbi kot predmet pogodbe ni parcele 1550/16 ter da torej tožnik s pogodbo ni izkazal pravice do sporne rabe te parcele.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - izvršba - način izvršbe - stroški izvršbe
Za presojo utemeljenosti obsega in višine tožnici naloženih stroškov rušitve ne zadošča, da je izvajalec zanje izstavil račun in da se ta sklada z zapisnikom o izvedbi izvršbe, ki tožniku niti ni bil vročen. V njem navedeni stroški morajo imeti podlago v pogodbi, sklenjeni z inšpektoratom.
Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu člen 4. ZVMS člen 5, 6, 77. ZZZiv člen 5, 7, 43. Pravilnik o zaščiti hišnih živali (2009) člen 24.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - skrbnik živali
Odločilne okoliščine, kot izhajajo iz zapisnika o opravljenem inšpekcijskem ogledu, torej izmerjene dimenzije volier in ugotovljeno število živali, nameščenih v vsaki posamični volieri ter v času inšpekcijskega pregleda izmerjena zunanja temperatura (-4,8ºC), brez ogrevanega notranjega prostora zunanjih volier, tudi po presoji sodišča kažejo na to, da pri papigah, ki jih tožnik zadržuje v ujetništvu, niso zagotovljeni pogoji iz 7. člena ZZZiv in petega odstavka 6. člena ZVMS glede velikosti prostora in temperature v povezavi s standardi o bivalnih razmerah in oskrbi, predpisanimi v 4. členu Odredbe o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu, določenimi z minimalnimi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih razmer v Prilogi B1 tabele 2 Odredbe, ki je sestavni del te odredbe in ki, glede na velikost živali, določa dimenzije notranjega prostora kletke ali voliere, ki mora biti ogrevan, s temperaturo >10ºC.
ZSRT člen 33. ZPDZC-1 člen 3, 3/1. ZOsn člen 14, 15, 19, 20, 31.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - dejavnost vzgoje in izobraževanja - delo na črno - šolski izlet
Toženka bi morala pri ugotovitvi, da tožnica ekskurzij ni izvajala kot sestavni del rednega šolskega programa, predhodno ugotoviti, ali učni načrti za predmete (nemščina, latinščina, turistična vzgoja), v okviru katerih je bila ekskurzija izvedena, ne predvidevajo ekskurzije kot načina izobraževanja teh predmetov. Namreč, kolikor je ekskurzija del učnega načrta in torej predvidena kot učna metoda, je del izobraževalnega procesa. Za zadevo in pravilno uporabo prava je torej bistveno, ali je bila predmetna ekskurzija sestavni del rednega šolskega programa.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - prepoved opravljanja delovnega procesa - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - pogodba civilnega prava - jezik v postopku
Sodišče soglaša z zaključkom tožene stranke, da je proizvodni proces izdelave sladoleda enoten in medsebojno povezan, tako da ne dopušča fizične ločitve pakiranja sladoleda od drugih faz v proizvodnji, ugotovitve ob inšpekcijskem pregledu pa tudi kažejo, da so tako delavci tožeče stranke kot tudi delavci družbe A., d.o.o. opravljali delo na isti delovni opremi, pa četudi je bila ta formalno oddana v najem tožeči stranki.
Organ je dolžan udeleženca postopka poučiti o pravici do tolmača, če ve, da ta ne razume slovenskega jezika. Organ pa to lahko ve, kadar udeleženec to sam pove oziroma če organ to ugotovi glede na konkretne okoliščine vodenega postopka. V obravnavanem primeru bi torej C.C., kolikor ne bi razumel slovenskega jezika in vprašanj, ki so mu bila postavljena, to lahko povedal upravnemu organu in zahteval, da se mu omogoči spremljanje postopka v jeziku, ki ga razume, pa tega ni storil, dejstvo pa je, da je komunikacija z inšpektorico potekala brez težav.
ZJC člen 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na območju državnih cest - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje - prenehanje pogodbe
Da tožniku soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano, med strankama postopka ni sporno. Prav tako ni sporno, da je bil sporni objekt postavljen v letu 2008, to je pred uveljavitvijo ZCes-1. Pred tem je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal ZJC, in sicer v 68. členu. Sodišče meni, da je inšpekcijski organ pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC, razen posameznih določb, izrecno naštetih v drugem odstavku 123. člena ZCes-1, ki pa se ne nanašajo na pogoje oglaševanja. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa posebnega režima za objekte, postavljene pred 1. 7. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odločanje o pritožbi - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik v tožbi pravilno opozarja, da je drugostopenjski organ v obrazložitvi utemeljeval, da pritožba ni utemeljena, vendar pa o tem v izreku ni odločil. Če dispozitiv ni popoln, je odločba nezakonita, čeprav se da iz njene obrazložitve razbrati, kako je bila rešena pritožba. Podana je torej kršitev iz 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, saj drugostopenjski organ ni ravnal po pravilih postopka in je to vplivalo na zakonitost odločbe (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - položaj Romov - posebne pravice romske skupnosti - protiustavnost zakona
Kljub ugotovljeni protiustavnosti 152. člena ZGO-1 v tem prehodnem obdobju, torej do odprave ugotovljene protiustavnosti, po odločitvi Ustavnega sodišča ni ovire za izdajo inšpekcijskih odločb na njeni podlagi (ustavno sodišče je s tem, ko je zgolj ugotovilo, da je neustavna, ni pa je odpravilo ali razveljavilo, posredno odločilo, naj kljub njeni protiustavnosti še določen čas ostane v veljavi), inšpekcijski zavezanec pa lahko zaščito pred nedopustnimi posegi v svojo pravico do spoštovanja doma doseže z zahtevo za odlog izvršbe po 156.a členu ZGO-1, po potrebi tudi večkrat zapored.