inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - obstoj delovnega razmerja - samostojni podjetnik - elementi delovnega razmerja
Podjetnik nima lastne pravne subjektivitete, v razmerju med podjetnikom in nosilcem podjema pa gre za isto fizično osebo, zato se tudi formalni status s. p. in delavca v delovnem razmerju pojmovno ne izključujeta. Tega ne preprečuje posebna ureditev položaja samostojnih podjetnikov v ZGD-1. Zato vsakič, ko posameznik kot s. p. opravlja delo, ki izpolnjuje elemente delovnega razmerja, ni ovire za ugotovitev kršitve iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - nelegalna gradnja - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
Že z inšpekcijsko odločbo je bilo določeno, kdo je inšpekcijski zavezanec, in sicer, da je to tožnik (ta se je namreč v inšpekcijskem postopku opredelil kot investitor predmetne gradnje). Posledično je tožnik zavezanec za plačilo NDUP, ki ga je torej upravni organ utemeljeno odmeril (le) tožniku.
V presojo, da gre za nedovoljeno gradnjo in za kakšno vrsto nedovoljene gradnje gre se organ v postopku odmere NDUP ne more več spuščati, kar obenem pomeni, da tožnik v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati ugovorov v smeri, da ne gre za nedovoljeno oziroma nelegalno gradnjo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - nenamenska raba - bistvena kršitev določb postopka
Nezakonita gradnja lahko pomeni nenamensko rabo kmetijskega zemljišča, vendar pa morajo biti ugotovljene vse s tem povezane relevantne okoliščine, na njihovi podlagi napravljeni zaključki pa morajo biti tudi dovolj natančno pravno utemeljeni.
inšpekcijski ukrep - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - pravočasnost pritožbe
Predmet sodne presoje je sklep prvostopenjskega organa, da se pritožba tožnice kot prepozna zavrže. Pritožba je bila vložena zoper odločbo z dne 27. 6. 2016, ki jo je tožnica prejela dne 30. 6.2016. Tožnica je pritožbo zoper odločbo z dne 27. 6. 2016 vložila priporočeno po pošti dne 14. 10. 2016, to je po izteku 8-dnevnega roka za vložitev pritožbe, ki se je iztekel dne 9. 7. 2016. Glede na navedeno je bila pritožba tožnice vložena prepozno.
komunalni odpadki - ravnanje s komunalnimi odpadki - inšpekcijski postopek - ukrep komunalnega inšpektorja - odvoz komunalnih odpadkov
Zbirno mesto komunalnih odpadkov je prvenstveno potrebno urediti na površini, ki je v lasti povzročiteljev, lastnikov ali upravljalcev objektov, v katerih nastajajo odpadki, v kolikor to ni mogoče, lahko pristojni organ občine dovoli ureditev zbirnega mesta odpadkov na javni površini, če iz vloge uporabnikov izhajajo utemeljeni razlogi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - odprava nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti - evidentiranje prisotnosti - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo
Stališče sodišča v zvezi z definiranjem delovnega časa po presoji sodišča v spornem primeru pomeni, da je bilo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno. Iz listin upravnega spisa namreč ne izhaja podatek, ali so delavci dolžni priti na delo v določenem času pred pričetkom izmene oziroma kako se zagotovi prisotnost delavcev (akt, navodilo...), ki so dolžni pred vstopom (ali izstopom) v kletko prevzeti opremo za varno opravljanje dela, torej se na delo pripraviti, niti čas te njihove obvezne prisotnosti za pripravo na delo. Čas obvezne prisotnosti na takšno pripravo mora biti po presoji sodišča, zato da ga bo mogoče upoštevati kot efektivni delovni čas v smislu prej citiranih razlag sodišča EU, določen s strani delodajalca (pri čemer se sodišče ne opredeljuje do načina določanja tega časa, niti do vprašanja dogovarjanja med socialnimi partnerji pri inšpekcijskem zavezancu), tudi zato, ker gre v tem času za izvedbo opravil, ki (tudi) zaradi narave dela pri inšpekcijskem zavezancu pomenijo obvezno spoštovanje zakonskih in podzakonskih pravil varnega in zdravega opravljanja dela.
Ker v konkretnem primeru prvostopenjski organ svoje odločitve o določitvi roka ni obrazložil, niti iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja upoštevanje okoliščin iz 7. člena ZIN, je sodišče presodilo, da je bila določitev roka za odpravo nepravilnosti "takoj" določena v nasprotju z določbo tretjega odstavka 7. člena ZIN.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - gradbeno dovoljenje
Kot je sodišče že pojasnilo, ugotovitvi, da je gradnja garaže delno izvedena na tujem zemljišču tožeča stranka v postopku izdaje odločbe ni oporekala, zato je po presoji sodišča pravilna nadaljnja ugotovitev tožene stranke, da gre za gradnjo v nasprotju z določbo 19. člena Pravilnika, ker tožeča stranka za tako gradnjo ni izkazala pravice graditi.
Sodišče na podlagi navedene (in nesporne ugotovitve) ugotavlja, da gradnja na zemljišču z drugo parc. št., kot je navedena v prej citirani odločbi o dovolitvi priglašenih del, ne dopušča uskladitve s pogoji izdanega upravnega dovoljenja, zato v takem primeru ne gre za neskladno gradnjo in je tako tak objekt treba obravnavati kot nelegalno zgrajen objekt.
ZGO-1 člen 3a, 3a/2. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost projekta s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega organa, da bi v obravnavani zadevi soglasja morala biti pridobljena. Iz upravnemu spisu priložene Lokacijske informacije izhaja, da sta zadevni zemljišči v tistem delu zemljišč, na katerem je postavljena ograja, po namenski rabi stavbni zemljišči, da mora biti gradnja objektov skladna z OPN, ter da gre za zemljišči, ki ležita v varovalnem pasu objektov gospodarske javne infrastrukture (varovalnem pasu lokalne ceste in javne poti, varovalnem pasu vodovodnega omrežja in varovalnem pasu elektronske komunikacije). Izrecno iz lokacijske informacije izhaja, da je gradnja v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture dovoljena skladno s predpisi in s soglasjem upravljavca.
Sodišče pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je zaračunavanje stroška upravljanja zapadlega neplačanega dolga, ki ga tožnica potrošnikom zaračunava v primeru nepravočasnega poplačila kredita, bistveno višje od zneska zamudnih obresti, kar predstavlja poskus obida 27.a člena ZVPot. Ravnanje tožnice zato v delu, ki se nanaša na zaračunavanje stroškov upravljanja kredita in stroškov odškodnine, predstavlja nepošteno poslovno prakso, ki se šteje za agresivno (8. člen ZVPNPP), tudi zato, ker njeno ravnanje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika.
nepremičninsko posredovanje - licenca - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nepopravljiva škoda - dokazno breme
Trditve tožnika v zvezi s težko popravljivo škodo, tj. da se ne bo mogel preživljati, saj nima drugega poklica, da ne bo mogel plačevati svojih kreditnih obveznosti in da bo posledično banka unovčila hipoteko, kar bo zanj pomenilo izgubo doma, so pavšalne in nekonkretizirane. Posledica izpodbijane odločbe ni nujno, da bo tožnik ostal brez zaposlitve in dohodkov, saj tožnik (v družbi, kjer je zaposlen) lahko opravlja tudi druga dela. Zato izguba licence za nepremičninsko posredovanje, ne pomeni nujno izgube zaslužka in nezmožnosti plačila hipoteke, njene unovčitve ter izgube doma kot nadaljnjih posledic, zato tu ni vzročne zveze, poleg tega pa tožnik te nadaljnje posledice zatrjuje tudi zgolj na ravni hipotetičnosti, namesto konkretno.
inšpekcijski postopek - začetek postopka - stranke v postopku
Inšpekcijski organ prve stopnje v zvezi s prijavo tožnikov z dne 19. 1. 2016 in pritožbo z dne 21. 6. 2016 zoper A. d.o.o, zaradi suma domnevnih kršitev določil EZ, ni opravil prav nobenega dejanja v inšpekcijskem postopku, katerega uvedbo so predlagali tožniki, zato je tožena stranka pravilno zaključila, da inšpekcijski postopek sploh (še) ni bil niti začet. Tožnikom kot vlagateljem prijave inšpekcijskemu organu prve stopnje ni že zgolj s tem sam po sebi priznan položaj stranke v postopku, saj se je o tem že izrekla in ustalila tudi upravno sodna praksa.
ZGO-1 člen 3.a. ZUP člen 80, 80/1, 80/2. Uredba o dopolnitvi Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - skladnost gradnje s prostorskim aktom - zapisnik - javna listina
Pravilna je ugotovitev inšpekcijskega organa, da obravnavanega objekta ni mogoče šteti kot enostavnega, ker zanj niso pridobljena vsa soglasja, kar v nadaljevanju pomeni tudi, da na drugačno odločitev v zadevi ne bi moglo vplivati niti v tožbi zatrjevano dejstvo, da je tožnik predložil Izjavo o lastnostih objekta, ki jo zahteva določba drugega odstavka 6. člena Uredbe.
ZGO-1 člen 156, 156.a, 156.a/1, 156.a/1-2, 156.a/2.
gradbena inšpekcija - izvršba - odlog izvršbe - utemeljen razlog za dovolitev odloga izvršbe - sklep, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o odlogu izvršbe sicer običajno pomeni zgolj odločitev procesne narave, ki vpliva le na čas oprave procesnih dejanj, vendar pa to ne velja za sklep, izdan na podlagi 156. člena ZGO-1.
Izvršitev inšpekcijskega postopka bi, glede na izkazane okoliščine, pomenila neposreden razlog za odpuščanje delavcev, kar je zadosten razlog za odlog izvršbe iz 2. alinee prvega odstavka 156.a člena ZGO-1.
ukrep občinskega inšpektorja - predlog za odložitev izvršitve - pogoji za odlog - pravni interes
Vloženo pravno sredstvo predstavlja formalni procesni pogoj za odlog izvršbe, vsebinski pogoj za odlog pa je verjetno izkazana nepopravljiva škoda. Presoja vsebinskega pogoja za odlog izvršbe je mogoča le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu, zato odlog upravne izvršbe lahko učinkuje le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov. Z odločitvijo o pravnem sredstvu zato preneha pravni interes za presojo zakonitosti zavrnitve predloga za odlog upravne izvršbe.
V primeru, ko je bila koncesijska pogodba sklenjena na podlagi odločbe o podelitvi koncesije, ki pa je bila kasneje na podlagi vloženih pravnih sredstev pravnomočno odpravljena, je koncesijska pogodba nična le, če je bil v ponovljenem postopku izbire za isto koncesijo izbran drug koncesionar. Oba pogoja morata biti izpolnjena komulativno.
Iz podatkov spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da tožnica ni izvrševala svojih obveznosti po ZŽiv in Pravilniku o označevanju čebelnjakov in stojišč - tj. sporočanje podatkov o staležu čebeljih družin -, ker ni sporočala sprememb oziroma podatkov o staležu čebeljih družin, kot bi jih morala, ob tem, ko pa je bilo pri inšpekcijskem pregledu ugotovljeno, da se v čebelnjaku (še označenega z registrsko oznako) panji ne nahajajo.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vplivno območje - kulturna dediščina
Organ je ugotovil, da obravnavani objekt stoji v varovalnem območju kulturne dediščine in vplivnem območju voda - podzemnih voda, ter da tožnik ni pridobil soglasij pristojnih služb. Tem ugotovitvam tožnik ne ugovarja oziroma jim ne oporeka. Tako že iz tega razloga objekta ni mogoče šteti za enostaven objekt. Zato ni relevantno, ali je sporni objekt po oblikovnih pogojih oziroma merilih mogoče šteti za (manj) zahteven objekt ali ne.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - nevaren pes - ugriz psa - izjema
ZZZiV izčrpno ter določno opredeljuje vse situacije, v katerih ugriz ne pripelje do podelitve statusa nevarnega psa. Povedano drugače: v vseh drugih primerih bi bila opustitev podelittve v nasprotju z izrecno zakonsko ureditvijo.