inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
ZVZD-1 člen 68, 68/1, 68/1-1, 69. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (2011) člen 3, 19, 19/1.
varnost in zdravje pri delu - ukrep delovnega inšpektorja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja - retroaktivnost
ZVZD‑1 v 1. alinei prvega odstavka 68. člena jasno določa, in to nespremenjeno velja tako v času izdaje dovoljenja tožnici kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, da se imetniku dovoljenje odvzame, če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja (slednje pa po pooblastilu iz 70. člena istega zakona določi minister s podzakonskim aktom - pravilnikom). To pomeni, da že sam zakon ne predvideva, da imetnik po tem, ko mu je dovoljenje enkrat izdano, ni več podvržen izpolnjevanju pogojev, ampak, nasprotno, predvideva celo možnost odvzema dovoljenja ob neizpolnjevanju pogojev, pri čemer pa nikjer v zakonu ni predpisano, da se pogoji v času ne bodo spreminjali.
ZGJS člen 3, 5, 5/2, 9, 9/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/3. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 11, 11/1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Tožnikova obveznost priključitve objekta na javni vodovod izhaja že iz zakona, Uredba o oskrbi s pitno vodo pa možnosti priključitve veže na odvajanje in čiščenje komunalne vode, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (prvi odstavek 11. člena). Obveznost priklopa na vodovodno omrežje torej smiselno vsebuje tudi ureditev odvajanja odpadne vode, vendar pa ta obveznost ne pomeni nove obveznosti, ki bi jo uredba določala samostojno, saj zavezancu zgolj nalaga, da mora odvajanje vode urediti v skladu s področnimi predpisi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - ustna odločba - pisna odločba
Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.
ZVMS člen 28, 28/2, 28/3. Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES člen 11, 11/4.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - živila živalskega izvora - označevanje živil
Točka 5 priloge II Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporab, ki se nanaša na hišne živali, je v razmerju do Priloge VII specialnejša, saj se nanaša na ''hišne živali'', medtem ko se Priloga VII nanaša na ''živali ki niso namenjene proizvodnji živil'', prav tako pa je specialnejša od določbe 1. točke poglavja II Priloge VII, na kateri izpodbijana odločitev temelji, saj se ne nanaša le na pse in mačke (hišne živali), ampak tudi na ''kožuharje'', ki ne sodijo med hišne živali.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - kategorizirana javna cesta - dovoljenje - oglaševanje na javnem mestu - javna površina - lastninska pravica - uporaba nepremičnine
Pri presoji, ali gre za javno mesto oziroma javno površino, je treba poleg lastništva parcel upoštevati tudi druga dejstva, med drugim tudi okoliščino, da tožeča stranka ti zemljišči vseskozi uporablja in skrbi za travnato površino. To dejstvo je povezano s pogodbo, sklenjeno dne 27. 5. 2003 med tožečo stranko in družbo D. d.d., kar vse je pomembno zaradi ugotavljanja, ali je mogoče predmetni zemljišči opredeliti kot javno mesto
ZVOP-1 člen 6, 6-14, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 54, 54/1, 54/1-3. ZDR-1 člen 48. ZUP člen 154.
varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - ustna obravnava
Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ni mogoče šteti osebne privolitve posameznega zaposlenega ter da bi bilo sklicevanje delodajalca na osebne privolitve njegovih zaposlenih, kot pravno podlago za obdelavo njihovih osebnih podatkov, lahko uspešno zgolj, če bi pri tem izkazal, da take privolitve ustrezajo definiciji osebne privolitve iz 14. točke 6. člena ZVOP-1. Glede na takšno stališče ni po vsebini presojala izjav zaposlenih, ki so jih s tem v zvezi dali delodajalcu (tožniku), kar tožnik zatrjuje v postopku. Po mnenju sodišča je navedeno stališče toženke napačno, saj nima podlage v določbah ZVOP-1. Kolikor je toženka dvomila v navedbe tožnika tekom postopka s tem v zvezi, bi morala, na to upravičeno opozarja tožnik v tožbi, zaposlene v postopku zaslišati in njihovo pravo voljo v postopku tudi ugotoviti. Dokazno breme s tem v zvezi je namreč na njej. Zgolj sklicevanje tožnika na določbe Pravilnika o uporabi službenih vozil, brez zaslišanja zaposlenih namreč ne omogoča zaključka, da izjave zaposlenih niso bile dane prostovoljno.
Glede na to, da bi v konkretnem postopku toženka morala zaslišati priče (pri tožniku zaposlene delavce), bi morala v tej zadevi razpisati ustno obravnavo. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je le takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za obravnavano zadevo ni mogoče trditi.
ZDR-1 člen 35, 45, 142, 142/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2. ZVZD-1 člen 10, 11, 12.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo - prisotnost na delu
Za ugotovitev, ali je delavčevo opravljanje dela šteti v delovni čas, je med drugim ključnega pomena tudi, ali je delavec na delovnem mestu fizično prisoten ali ne, in da v bistvu ugotovitev fizične prisotnosti pomeni, da je treba, ne glede na to, da delavec v tem času ne opravlja dela, takšno prisotnost vračunati v delovni čas.
Obveznosti delodajalca in obveznosti delavca, tudi obveznost delavca iz 35. člena ZDR-1, ki delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, po presoji sodišča potrjujejo stališče, da je čas priprave na delo, ki je namenjen zagotovitvi varnih delovnih razmer, čas, ki ga je treba v smislu prej pojasnjene razlage Sodišča EU uvrstiti v efektivni delovni čas, ker gre za izpolnjevanje delavčeve obveznosti v smislu določb ZDR-1 in ZVZD-1.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - skrbnik živali
Sodišče se ne strinja s trditvami, da tožnik ni pasivno legitimiran, da bi bil stranka upravnega postopka iz razloga, ker naj bi bil lastnik posestva pokojni oče, zapuščinski postopek pa še ni končan. Za ta postopek je to nerelevantno, saj 7. člen Zakona o zaščiti živali zavezuje k dolžnostim skrbnega ravnanja skrbnika živali, ki pa ni nujno lastnik.
V zvezi s tožbenimi navedbami, češ da se inšpekcijski organ ni opredelil do tožnikovih navedb, da se seno za krmo shranjuje posebej, da kruh ni bil plesniv, da je tožnik oskrboval živali z ustrezno količino krme, da je bil hlev očiščen dvakrat dnevno in da je tožnik imel že nabavljen material za ustrezno osvetlitev hlevskih prostorov, sodišče pojasnjuje, da je bilo z inšpekcijskim pregledom na kraju samem dne 30. 3. 2017 ugotovljeno za vsako žival posebej, v kakšnem stanju se nahaja, pri čemer je iz opisa posamezne živali razvidno, da je za večino od njih bilo ugotovljeno, da ne dosegajo ustrezne telesne teže, da so slabo razvite in da imajo malo maščobnega tkiva, da so shujšane in podobno. Četudi bi se izhajalo iz stališča, da se je tožnik za živali trudil, kolikor on meni, da je bilo to ustrezno in potrebno, pa stanje živali, kakršno je bilo ugotovljeno ob samem ogledu, kaže, da za njih ni bilo ustrezno poskrbljeno, saj če bi bilo, potem ne bi bile v takem stanju, kot je to ugotovil inšpektor.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
inšpekcijski postopek - delo na črno - opravljanje dela - zaposlovanje na črno - prepoved opravljanja dela
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka dokazil, ki bi dokazovala oziroma izkazala čas trajanja zaposlitve ni priložila, zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo domneve o obstoju delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Varnostni menedžer je oseba, ki je pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja odgovorna za zakonitost, strokovnost in učinkovitost varovanja. Glede na naloge, ki jih opravlja varnostni menedžer je zakonodajalec očitno ocenil, da tega dela ne more profesionalno opravljati oseba, ki ni zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom. To pomeni, da mora imeti pravna oseba-tožnik, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja, z vsaj eno osebo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnega menedžerja, ki opravlja zgolj in samo naloge varnostnega menedžerja, ne pa tudi drugih del in nalog, kot so npr. dela in naloge detektiva.
gradbena inšpekcija - nelegalna gradnja - obnova postopka - obnova inšpekcijskega postopka - status zemljišča - ni predhodno vprašanje
Vprašanje pravnega statusa zemljišča (kmetijsko ali stavbno) ni bilo predhodno vprašanje, zato tudi okoliščina (obnovitveni razlog) na katerega se predlog za obnovo postopka opira, ni verjetno izkazan. Posledično je lahko toženka v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP predlog pravilno zavrgla.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - nelegalna gradnja - vzpostavitev prejšnjega stanja
Bistveni pogoj za izrek inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 je, da se gradnja izvaja brez ustreznega gradbenega dovoljenja, ki pa ga tožnika nesporno nista pridobila, in da okoliščin, ki jih navajata kot take, ki naj bi jima pridobitev gradbenega dovoljenja onemogočale, v inšpekcijskem postopku ni mogoče upoštevati.
Tožnika gradnje brez pravnomočnega oziroma dokončnega gradbenega dovoljenja niti ne bi smela začeti oziroma bi mogla graditi tak objekt, za katerega bi predhodno uspela pridobila gradbeno dovoljenje (gradnja katerega bi bila po prostorskih aktih dopustna); tako pa nesporno nista ravnala.
ZVOP-1 člen 56. ZIN člen 24, 24/4. ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo osebnih podatkov - inšpekcijski postopek - prijavitelj - obvestilo prijavitelju o ugotovitvah postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Obvestilo po 56. členu ZVOP-1 ni upravni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Gre namreč zgolj za seznanitev tožnika o poteku postopka inšpekcijskega nadzora, v katerem kot prijavitelj ni imel položaja stranke v postopku.
ZPDZC-1 člen 3, 3-1. ZPotK-1 člen 2, 2-6, 25. Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS člen 3, 3f, 21.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - kreditni posrednik - prepoved opravljanja dejavnosti na črno - potrošniški kredit - registrirana dejavnost - implementacija direktive
Implementacija Direktive 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS glede instituta kreditnega posrednika v ZPotK-1 je ustrezna. Tožnica pri svoji argumentaciji spregleda uvodno izjavo (17) iz preambule te direktive, da bi bilo treba državam članicam še naprej pustiti možnost, da obdržijo ali uvedejo dodatne obveznosti, ki bremenijo kreditne posrednike, vključno s pogoji, pod katerimi lahko kreditni posrednik prejme pristojbino, tj. plačilo od potrošnika, ki je zahteval njegove storitve. To se odraža tudi v določilih točk (b) in (c) 21. člena direktive, ki določata pravila plačevanja kreditnemu posredniku, kolikor je takšno plačilo sploh dogovorjeno. Republika Slovenija se je pri implementaciji cit. direktive odločila izkoristiti prepuščeno svobodo urejanja in je določila, da, kolikor obstaja kakršnakoli obveznost za plačilo storitev posredovanja, jo kreditni posrednik sporoči dajalcu kredita, ki plačilo stroškov vključi v skupne stroške kredita, s čimer se je v korist potrošnika ohranila veljavna ureditev. To je bilo uzakonjeno v 25. členu ZPotK-1. Iz povedanega je razvidno, da je ZPotK-1 predvidel tudi možnost, da kreditni posrednik prejme plačilo, tako kot je to predvidela tudi Direktiva 2008/48/ES, zato slednja v zvezi z institutom kreditnega posrednika v ZPotK-1 ni bila implementirana nepravilno.
objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - varovalni pas ceste
Z dnem uveljavitve ZCes-1 je namreč prenehal veljati ZJC. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporni objekt morala pridobiti soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - raba kmetijskih zemljišč - nenamenska raba - reklamni pano
Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetni parceli za kmetijsko zemljišče, predstavlja tudi po presoji sodišča postavitev montažne konstrukcije za nameščanje reklamnih panojev na tem zemljišču uporabo, ki ni v skladu z njegovim namenom. Montažna konstrukcija ni uvrščena med objekte, ki jih je dopustno postaviti na kmetijskem zemljišču, tudi ni namenjena kmetijski dejavnosti, zato je zahteva, da se odstrani, upravičena.