Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.
Iz zakonskih določb izhaja, da se investicijska vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Zakon izjem glede obvezne pridobitve gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, ne določa.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - dolžnosti lastnika živali - stroški postopka
V zvezi s tožbeno trditvijo, da se je postopek začel preuranjeno, tožeča stranka pa ni lastnik psa, sodišče poudarja, da se podani tožbeni ugovor tožnika nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 6. 6. 2018, saj iz njega izhaja, kdo in na podlagi katerih dejstev se šteje za lastnika psa, ki je bil na podlagi predmetnega sklepa odlovljen. Vprašanje lastništva psa je tako rešeno pravnomočno in ni več odprto v postopku presoje izpodbijanega sklepa. Tožnik bi pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe lahko izpodbijal že z vložitvijo pravnih sredstev, naperjenih zoper ta akt, po podatkih upravnega spisa pa tega ni storil, take tožbene navedbe v tem upravnem sporu pa ne morejo sanirati tožnikove neaktivnosti v zgodnejši fazi postopka.
ZCes-1 člen 78, 118, 118/1, 118/1-6, 122, 123, 123/1. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis - ukrep inšpektorja za ceste
Objekt je bil ob državni cesti postavljen še pred uveljavitvijo ZCes-1. Z dnem uveljavitve tega zakona pa je (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja) prenehal veljati ZJC (prvi odstavek 123. člena ZCes-1), ki je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal v 68. členu. ZCes-1 v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, ki so bili postavljeni pred 1. 4. 2011, zato po presoji sodišča tudi zanje velja ureditev po navedenem zakonu, skladno s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To po pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo (glej citirani peti odstavek 78. člena ZCes-1).
inšpekcijski nadzor - pravica do zaslišanja stranke - prekluzija - nesorazmernost ukrepa
Tožnica ni ravnala skladno s pozivom, saj toženi stranki ni poslala pisne izjave ali na njenem sedežu dala ustne izjave, o kateri bi se sestavil zapisnik. Kot izhaja iz upravnih spisov, je z inšpektorjem dne 10. 10. 2016 opravila le telefonski pogovor, v katerem je pojasnila odločitev za sajenje iglavcev. Zato je uradna oseba tožene stranke ravnala pravilno, ko o tem ni sestavila zapisnika, ki bi ga tožnica bila upravičena pregledati in nanj dati pripombe, ampak je napisala le uradni zaznamek, v zvezi s katerim pa navedene pravice ZUP ne določa. Upoštevajoč povedano ne morejo biti upoštevne (tudi sicer) splošne tožbene navedbe, da tožnici v zvezi s pozivom ni bilo treba storiti ničesar, ker naj bi ji tako zatrdil inšpektor.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi pravilno uporabil določila ZCes-1, ki so veljala v trenutku izdaje izpodbijanega akta (dne 8. 3. 2018). Z dnem uveljavitve ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, je prenehal veljati ZJC. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, na podlagi katere so posegi v varovalni pas občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
Inšpektor je imel pravico vstopiti na zemljišče oziroma parcele tožnika, da bi vstopil oziroma pregledal tožnikove stanovanjske prostore, pa tožnik niti ne zatrjuje.
Obveznost sosede A.A. izročiti sporna kovčka inšpektorju, kar je nesporno tudi storila, izhaja iz določbe drugega odstavka 19. člena ZIN.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja
V primeru nevarne gradnje je tudi po presoji sodišča treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.
Določba 1. točke 10. člena Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov dopušča ponovno uporabo zemeljskega izkopa za potrebe gradnje brez pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, če so izpolnjeni vsi v njej določeni pogoji. Tožena stranka pa okoliščine glede vprašanja, ali je zadevno območje gradbišče ali ne, ni v zadostni meri raziskala in svoje odločitve v tem delu tudi ni obrazložila tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Trditev, da predmetno območje ni območje gradbišča, je namreč utemeljila le s tem, da ni označeno z nobeno oznako, da gre za gradbišče. Sodišče meni, da zgolj dejstvo, da območje ni označeno kot gradbišče, še ne pomeni, da to tudi v resnici ni.
inšpekcijski ukrep - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Upoštevaje tožbene navedbe in obrazložitev izpodbijane odločbe, po presoji sodišča izpodbijana odločba glede na stanje zadeve že prima facie ne posega v tožnikov pravni položaj, torej v nobeno njegovo pravico ali pravni interes, niti mu ne nalaga nobene obveznosti
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja
Sporne posojilne pogodbe so predvidele odplačilo posojil brez plačila obresti in drugih stroškov, zato so bile sestavljene v skladu z določbami ZPotK-2, vendar pa nadaljnji postopki toženke kažejo, da so stroški strankam, kljub sklenjeni pogodbi, dejansko vendarle nastali in to takrat, ko so želele podaljšati rok vračila posojila. Res je sicer, da je odločitev zaprositi za podaljšanje roka odločitev stranke (ob plačilu visokih stroškov obravnave njene prošnje), vendar pa so bili taki primeri v poslovanju tožnice prevladujoči, tisti primeri, ko je bilo posojilo takoj vrnjeno, pa redke izjeme. To pa vodi do sklepa, da takega načina potrošniškega kreditiranja ni mogoče šteti za izjemo, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 3. člena ZPotK-2.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba
Na kmetijsko zemljišče odložene premične stvari lahko pomenijo njegovo nenamensko rabo, pri čemer ni mogoče spregledati, da v obravnavanem primeru ne gre zgolj za stole, na katerih bi se tožnik spočil po opravljenem delu, ampak za večje število predmetov, kar kot celota daje podlago za presojo, da se v tem delu kmetijski zemljišči nista uporabljali v skladu z njunim namenom, in s tem podlago za izrečeni ukrep kmetijskega inšpektorja.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Po mnenju sodišča je treba določbo petega odstavka 78. člena ZCes-1, na katero odločitev opirata organa obeh stopenj, razlagati (na podlagi jezikovne, teleološke in sistemske razlage) v pomenu, da mora biti za objekte za obveščanje in oglaševanje, ki se nahajajo v območju državne ceste v naselju, izdano soglasje upravljavca ceste.
odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je bil dolžan pridobiti soglasje direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1. Da tožnik soglasja direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1 do izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil, pa ni sporno.
odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je bil dolžan pridobiti soglasje direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1. Da takšnega soglasja do izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil, pa ni sporno.
ZVPNPP člen 8, 10, 10-8, 12. ZMed člen 9. ZAvMS člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse - televizijski program - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje
Sodišče ne sledi tožnici, ki meni, da ni odgovorna za nepoštene poslovne prakse v programski vsebini, ker zgolj oddaja termine na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju. ZMed in ZAvMS ji namreč nalagata obveznost nadzora nad nepoštenimi poslovnimi praksami v programski vsebini. Četudi ji take obveznosti zakonodajalec ni določil neposredno, pa jo določa kot odgovorno za zagotavljanje avdiovizualnih programskih vsebin, kar posledično pomeni tudi, da je dolžna izvajati nadzor nad zakonitostjo predvajanih programskih vsebin ter torej dopuščati le take vsebine, ki so v skladu z določbami ZVPNPP, ne glede na to, da zgolj oddaja termine in ne glede na njeno krivdo. Tak zaključek obenem pomeni, da je na tej podlagi izkazano njeno razmerje do potrošnikov - gledalcev.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov se torej uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti. Minister pa lahko na podlagi vloge dovoli drugačne označbe in embalažo, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice.
Podelitev hišne številke ne pomeni legalizacije objekta in ne uradne spremembe namembnosti objekta. Kmetijska zemljišča se uporabljajo v kmetijske namene in le zakon ali predpis izdan na njegovi podlagi lahko dovoljuje uporabo tudi v nekmetijske namene.
pojem objekta - povezanost s tlemi - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak
Če objekt ni povezan s tlemi, sploh ne gre za objekt v smislu določb ZGO-1, niti za nezahteven niti enostaven. Sedaj veljavni GZ pa jasno določa, da so tudi prefabrikati, ki so samo postavljeni na tla, objekti.
Po prvem odstavku 86. člena ZMed mora biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Delež iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena ZMed mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro (prvi odstavek 86.a člena ZMed).
V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi toženka ni izrecno, jasno in konkretizirano opredelila zakonskega pojma "vsa dnevno predvajana glasba" v smislu prvega odstavka 86. člena ZMed, na katerega se sklicuje, in ga tako na podlagi in v skladu z ZMed ni vsebinsko napolnila, to pa je pravno relevantno za materialnopravno presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih pravil.
Pomanjkljive in nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, saj so te namenjene izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in ustrezno obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.