Glede na vsa ugotovljena, tudi po presoji sodišča bistvena neskladja med gradnjo, kot je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem z dne 11. 12. 2003, in v inšpekcijskem postopku obravnavano gradnjo, je slednjo prvostopenjski organ utemeljeno štel kot gradnjo (drugega) objekta, za katero gradbeno dovoljenje sploh ni bilo izdano oziroma pridobljeno, čeprav bi moralo biti, in torej kot nelegalno gradnjo v smislu določb ZGO-1.
Iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 18. 8. 2015 izhaja, da gospodarski objekt meri 10.40 m x 11.40 m, višine do kapne lege 1.80 m, do vmesne lege 4.90 m in do čopa 7.20 m, etažnosti pritličje z izkoriščenim podstrešjem. Iz zapisnika izhaja tudi, da je pritličje objekta starejše, kamnite izvedbe, podstrešje pa je leseno, z vgrajenimi okni, streha je dvokapnica s čopom na vzhodni in zahodni strani, pokrita z novo opečno kritino, s smerjo slemena V-Z. Sodišče soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da izvedba del, pomeni poseg v konstrukcijske elemente gospodarskega poslopja, torej gre za rekonstrukcijo objekta (v nasprotju z deli, dovoljenimi v odločbi UE C.). Ker v zadevi ni sporno, da si tožnik za sporen poseg, v skladu z določbo 3. člena ZGO-1, ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, ki narekuje uporabo določbe 152. člena ZGO-1.
inšpekcijski ukrep - vzdrževalna dela - vzdrževalna dela v javno korist - gradbeno dovoljenje - nelegalna gradnja - manj zahtevni objekt
Tožnik je izvedel dela brez gradbenega dovoljenja, kar je nezakonito dejanje. ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar to vsaj posredno izhaja iz prvega odstavka 157. člena ZGO-1, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki spada med „druge sankcije“ za nedovoljeno gradnjo.
objekt za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje pristojnega organa - državna cesta
Med strankama ni sporno, da tožeči stranki soglasje iz 78. člena ZCes-1 ni bilo izdano. Prav tako ni sporno vprašanje, da je bil objekt postavljen še pred uveljavitvijo ZCes-1. Z dnem uveljavitve ZCes-1 je pernehal veljati ZJC (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja). Novi zakon (ZCes-1) v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno iz občine na državo. To posledično pomeni, da bi tožeča stranka za sporna objekta morala pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo, kot to določa peti odstavek 78. člena ZCes-1.
Tožnik je zgradil objekt, ki bi bil sicer po prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje enostaven, vendar gradnja ni v skladu s prostorskim aktom, ki jo na tem območju prepoveduje. Poleg tega je v varovalnem pasu ceste in plinovoda, tožnik pa za gradnjo ni pridobil soglasja upravljavca, zaradi česar se objekt po tretjem odstavku 6. člena te uredbe ne more šteti za enostavnega.
Izrek odločbe je nedvomno izvršljiv tudi, če bi bila navedena napačna parcelna številka, saj očitno ni nobenega dvoma o tem, za kateri nadstrešek gre. Opredeljen je z izmerami, prav tako pa je dejstvo, da je en sam in da je njegov investitor tožnik. Zato ne more biti dvoma o tem, kateri objekt mora tožnik odstraniti.
ZCes-1 člen 97. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 5, 5/179.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objektov za oglaševanje - soglasje k posegu v varovalni pas občinske ceste
Lokacija tožnikovih tabel ni ugotovljena zgolj z imensko označbo ceste, ob kateri stojijo, temveč je konkretizirana z ugotovitvijo, da so table postavljene na zemljiščih s parc. št. 31/12, 31/7, 31/9 in 41/4, vse k. o. ..., v desetmetrskem varovalnem pasu zbirne mestne občinske ceste na odseku z oznako LZ 212735, čemur tožnik ne ugovarja. Iz 179. točke 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest, torej iz splošnega pravnega akta, ki določa zbirne mestne in zbirne krajevne ceste, pa celo izhaja, da je na odseku LZ 212735 ... cesta, ne pa Ulica .... Ob nesporni opredelitvi lokacije tabel z oznakami parcel in odseka zbirne mestne ceste, v katere varovalnem pasu so postavljene, tako ne more biti dvoma, da se izpodbijana odločba nanaša prav na tožnikove table, tožnik pa zgolj z očitkom o zmotni označitvi imena ceste ne more uspeti.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) točka 2 Priloge 2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti
Po 2. točki Priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kot enostavni objekti štejejo le tisti, katerih tlorisna površina ne presega 20 m2, tožničin objekt pa to površino presega, zato je upravni organ pravilno sklenil, da gradnja tega objekta brez gradbenega dovoljenja ni dovoljena.
inšpekcijski postopek - nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora
V primerih, kot je obravnavani, zakonska ureditev predpisuje dva ločena upravna postopka: pristojni inšpekcijski organ najprej ugotovi nelegalnost gradnje, nato po svojo odločbo pošlje upravni enoti, ki na njeni podlagi izda odločbo o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, torej odločbo, kakršna je izpodbijana v tem upravnem sporu.
ZVZD-1 člen 68, 68/1, 68/1-1, 69. Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (2011) člen 3, 19, 19/1.
varnost in zdravje pri delu - ukrep delovnega inšpektorja - pogoji za pridobitev delovnega dovoljenja - sprememba pogojev - odvzem dovoljenja - retroaktivnost
ZVZD‑1 v 1. alinei prvega odstavka 68. člena jasno določa, in to nespremenjeno velja tako v času izdaje dovoljenja tožnici kot tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, da se imetniku dovoljenje odvzame, če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja (slednje pa po pooblastilu iz 70. člena istega zakona določi minister s podzakonskim aktom - pravilnikom). To pomeni, da že sam zakon ne predvideva, da imetnik po tem, ko mu je dovoljenje enkrat izdano, ni več podvržen izpolnjevanju pogojev, ampak, nasprotno, predvideva celo možnost odvzema dovoljenja ob neizpolnjevanju pogojev, pri čemer pa nikjer v zakonu ni predpisano, da se pogoji v času ne bodo spreminjali.
ZGJS člen 3, 5, 5/2, 9, 9/2. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1, 149/3. Uredba o oskrbi s pitno vodo člen 11, 11/1.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod
Tožnikova obveznost priključitve objekta na javni vodovod izhaja že iz zakona, Uredba o oskrbi s pitno vodo pa možnosti priključitve veže na odvajanje in čiščenje komunalne vode, urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (prvi odstavek 11. člena). Obveznost priklopa na vodovodno omrežje torej smiselno vsebuje tudi ureditev odvajanja odpadne vode, vendar pa ta obveznost ne pomeni nove obveznosti, ki bi jo uredba določala samostojno, saj zavezancu zgolj nalaga, da mora odvajanje vode urediti v skladu s področnimi predpisi.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - ustna odločba - pisna odločba
Pisna odločba, ki jo izpodbija tožeča stranka, je le odpravek odločitve organa, ki je v zadevi odločil na kraju inšpekcijskega nadzora. Zato je za izdajo izpodbijane odločbe nepomembno, ali je tožeča stranka še pred njeno izdajo izpolnila obveznosti, ki so ji bile izrečene z ustno odločbo. Izdaja pisne odločbe je namreč obveznost, ki jo prvostopenjskemu organu nalaga drugi odstavek 21. člena ZID-1.
ZVMS člen 28, 28/2, 28/3. Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES člen 11, 11/4.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - živila živalskega izvora - označevanje živil
Točka 5 priloge II Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju krme v promet in njeni uporab, ki se nanaša na hišne živali, je v razmerju do Priloge VII specialnejša, saj se nanaša na ''hišne živali'', medtem ko se Priloga VII nanaša na ''živali ki niso namenjene proizvodnji živil'', prav tako pa je specialnejša od določbe 1. točke poglavja II Priloge VII, na kateri izpodbijana odločitev temelji, saj se ne nanaša le na pse in mačke (hišne živali), ampak tudi na ''kožuharje'', ki ne sodijo med hišne živali.
ZVOP-1 člen 6, 6-14, 10, 10/1, 10/2, 10/3, 54, 54/1, 54/1-3. ZDR-1 člen 48. ZUP člen 154.
varstvo osebnih podatkov - osebna privolitev posameznika - obdelava osebnih podatkov v zasebnem sektorju - ustna obravnava
Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da kot pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov ni mogoče šteti osebne privolitve posameznega zaposlenega ter da bi bilo sklicevanje delodajalca na osebne privolitve njegovih zaposlenih, kot pravno podlago za obdelavo njihovih osebnih podatkov, lahko uspešno zgolj, če bi pri tem izkazal, da take privolitve ustrezajo definiciji osebne privolitve iz 14. točke 6. člena ZVOP-1. Glede na takšno stališče ni po vsebini presojala izjav zaposlenih, ki so jih s tem v zvezi dali delodajalcu (tožniku), kar tožnik zatrjuje v postopku. Po mnenju sodišča je navedeno stališče toženke napačno, saj nima podlage v določbah ZVOP-1. Kolikor je toženka dvomila v navedbe tožnika tekom postopka s tem v zvezi, bi morala, na to upravičeno opozarja tožnik v tožbi, zaposlene v postopku zaslišati in njihovo pravo voljo v postopku tudi ugotoviti. Dokazno breme s tem v zvezi je namreč na njej. Zgolj sklicevanje tožnika na določbe Pravilnika o uporabi službenih vozil, brez zaslišanja zaposlenih namreč ne omogoča zaključka, da izjave zaposlenih niso bile dane prostovoljno.
Glede na to, da bi v konkretnem postopku toženka morala zaslišati priče (pri tožniku zaposlene delavce), bi morala v tej zadevi razpisati ustno obravnavo. Opustitev tega procesnega dejanja bi bila možna le v izjemnih primerih, to je le takrat, ko tudi oprava ustne obravnave v nobenem primeru ne bi mogla privesti do drugačne odločitve, kar pa za obravnavano zadevo ni mogoče trditi.
inšpekcijski ukrep - ukrep veterinarskega inšpektorja - odvzem živali - skrbnik živali
Sodišče se ne strinja s trditvami, da tožnik ni pasivno legitimiran, da bi bil stranka upravnega postopka iz razloga, ker naj bi bil lastnik posestva pokojni oče, zapuščinski postopek pa še ni končan. Za ta postopek je to nerelevantno, saj 7. člen Zakona o zaščiti živali zavezuje k dolžnostim skrbnega ravnanja skrbnika živali, ki pa ni nujno lastnik.
V zvezi s tožbenimi navedbami, češ da se inšpekcijski organ ni opredelil do tožnikovih navedb, da se seno za krmo shranjuje posebej, da kruh ni bil plesniv, da je tožnik oskrboval živali z ustrezno količino krme, da je bil hlev očiščen dvakrat dnevno in da je tožnik imel že nabavljen material za ustrezno osvetlitev hlevskih prostorov, sodišče pojasnjuje, da je bilo z inšpekcijskim pregledom na kraju samem dne 30. 3. 2017 ugotovljeno za vsako žival posebej, v kakšnem stanju se nahaja, pri čemer je iz opisa posamezne živali razvidno, da je za večino od njih bilo ugotovljeno, da ne dosegajo ustrezne telesne teže, da so slabo razvite in da imajo malo maščobnega tkiva, da so shujšane in podobno. Četudi bi se izhajalo iz stališča, da se je tožnik za živali trudil, kolikor on meni, da je bilo to ustrezno in potrebno, pa stanje živali, kakršno je bilo ugotovljeno ob samem ogledu, kaže, da za njih ni bilo ustrezno poskrbljeno, saj če bi bilo, potem ne bi bile v takem stanju, kot je to ugotovil inšpektor.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - oglasni objekt - kategorizirana javna cesta - dovoljenje - oglaševanje na javnem mestu - javna površina - lastninska pravica - uporaba nepremičnine
Pri presoji, ali gre za javno mesto oziroma javno površino, je treba poleg lastništva parcel upoštevati tudi druga dejstva, med drugim tudi okoliščino, da tožeča stranka ti zemljišči vseskozi uporablja in skrbi za travnato površino. To dejstvo je povezano s pogodbo, sklenjeno dne 27. 5. 2003 med tožečo stranko in družbo D. d.d., kar vse je pomembno zaradi ugotavljanja, ali je mogoče predmetni zemljišči opredeliti kot javno mesto
ZDR-1 člen 35, 45, 142, 142/2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2. ZVZD-1 člen 10, 11, 12.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - efektivni delovni čas - priprava delavca na delo - prisotnost na delu
Za ugotovitev, ali je delavčevo opravljanje dela šteti v delovni čas, je med drugim ključnega pomena tudi, ali je delavec na delovnem mestu fizično prisoten ali ne, in da v bistvu ugotovitev fizične prisotnosti pomeni, da je treba, ne glede na to, da delavec v tem času ne opravlja dela, takšno prisotnost vračunati v delovni čas.
Obveznosti delodajalca in obveznosti delavca, tudi obveznost delavca iz 35. člena ZDR-1, ki delavca zavezuje k spoštovanju in izvajanju predpisov in ukrepov o varnosti in zdravju pri delu, po presoji sodišča potrjujejo stališče, da je čas priprave na delo, ki je namenjen zagotovitvi varnih delovnih razmer, čas, ki ga je treba v smislu prej pojasnjene razlage Sodišča EU uvrstiti v efektivni delovni čas, ker gre za izpolnjevanje delavčeve obveznosti v smislu določb ZDR-1 in ZVZD-1.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi
Tožnica je v svojem predlogu za izrek ničnosti Odločbe njeno neizvršljivost zatrjevala, ker naj iz Odločbe ne bi bilo razvidno, na katerem delu parcel naj bi bilo treba odstraniti gramoz, saj da se gramoz nahaja na več delih predmetnih parcel, pri čemer pa ni mogoče zahtevati odstranitve vsega gramoza, saj bi na ta način zakonito zgrajeni objekti izgubili povezavo z javno potjo, ki na teh parcelah obstaja že 50 let; poleg tega naj ne bi bilo natančno razvidno, kje se nahaja kmetijsko zemljišče in kje stavbno zemljišče. Po presoji sodišča so to vprašanja (ne)popolne in (ne)pravilne ugotovitve dejanskega stanja zadeve, ki je bilo ugotovljeno v Odločbi, kar pa ni med taksativno naštetimi razlogi, ki utemeljujejo izrek ničnosti kot izredno pravno sredstvo, temveč gre za argumente, ki bi jih bilo morebiti mogoče ob izpolnjenosti pogojev uveljavljati z drugimi pravnimi sredstvi.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - podporni zid - vzpostavitev prejšnjega stanja - odlog izvršbe - nepopravljiva škoda
Po presoji sodišča je bila odločitev organa pravilna, saj tožnica razloga nepopravljive škode v svojem predlogu ni z ničemer izkazala, dejstev in dokazov, ki bi jih bilo možno upoštevati v tem upravnem sporu (po arg. a contrario 20. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1), pa tudi sedaj v tožbi ne navaja oziroma ne ponuja.
ZUP člen 229, 229/2, 235, 235/1, 235/4, 263, 263/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o ustavitvi postopka - stranski udeleženec - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - vročanje v upravnem postopku - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Tožnica bi morala v skladu z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahtevati vročitev sklepa z dne 7. 11. 2011 le v roku, ki ga je imela za vložitev pritožbe Občina A. kot stranka inšpekcijskega postopka, ter bi zanjo od vročitve sklepa dalje tekel samostojen pritožbeni rok, v katerem bi lahko vložila pritožbo. Tako pa ni ravnala. Zato je prvostopenjski organ tudi po presoji sodišča pravilno zavrgel tožničin predlog za obnovo postopka kot prepozen (že) pri formalnem preizkusu, zaradi ugotovitve obstoja enega od razlogov za zavrženje predloga (pretek objektivnega roka treh let od dokončnosti sklepa o ustavitvi postopka - po četrtem odstavku 263. člena ZUP).
Varnostni menedžer je oseba, ki je pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja odgovorna za zakonitost, strokovnost in učinkovitost varovanja. Glede na naloge, ki jih opravlja varnostni menedžer je zakonodajalec očitno ocenil, da tega dela ne more profesionalno opravljati oseba, ki ni zaposlena za nedoločen čas s polnim delovnim časom. To pomeni, da mora imeti pravna oseba-tožnik, ki opravlja dejavnost zasebnega varovanja, z vsaj eno osebo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnega menedžerja, ki opravlja zgolj in samo naloge varnostnega menedžerja, ne pa tudi drugih del in nalog, kot so npr. dela in naloge detektiva.