odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je bil dolžan pridobiti soglasje direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1. Da takšnega soglasja do izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil, pa ni sporno.
odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - poseg v varovalni pas državne ceste - soglasje Direkcije za ceste
Tožnik je bil dolžan pridobiti soglasje direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1. Da tožnik soglasja direkcije na podlagi 78. člena ZCes-1 do izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil, pa ni sporno.
ZVPNPP člen 8, 10, 10-8, 12. ZMed člen 9. ZAvMS člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - agresivna poslovna praksa - prepoved uporabe agresivne poslovne prakse - televizijski program - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje
Sodišče ne sledi tožnici, ki meni, da ni odgovorna za nepoštene poslovne prakse v programski vsebini, ker zgolj oddaja termine na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju. ZMed in ZAvMS ji namreč nalagata obveznost nadzora nad nepoštenimi poslovnimi praksami v programski vsebini. Četudi ji take obveznosti zakonodajalec ni določil neposredno, pa jo določa kot odgovorno za zagotavljanje avdiovizualnih programskih vsebin, kar posledično pomeni tudi, da je dolžna izvajati nadzor nad zakonitostjo predvajanih programskih vsebin ter torej dopuščati le take vsebine, ki so v skladu z določbami ZVPNPP, ne glede na to, da zgolj oddaja termine in ne glede na njeno krivdo. Tak zaključek obenem pomeni, da je na tej podlagi izkazano njeno razmerje do potrošnikov - gledalcev.
Podelitev hišne številke ne pomeni legalizacije objekta in ne uradne spremembe namembnosti objekta. Kmetijska zemljišča se uporabljajo v kmetijske namene in le zakon ali predpis izdan na njegovi podlagi lahko dovoljuje uporabo tudi v nekmetijske namene.
Za označevanje mošta, vina in drugih proizvodov se torej uporabljajo le predpisane označbe in embalaža. To dvoje potrošnika ne sme zavajati v zmoto glede geografskega porekla, kakovosti, sestavin, sort grozdja, morebitnih odlikovanj, pridelovalcev, posebnih postopkov pridelave ter drugih lastnosti. Minister pa lahko na podlagi vloge dovoli drugačne označbe in embalažo, če označbe in embalaža ne zavajajo potrošnika in če to dovoljujejo predpisi države uvoznice.
Po prvem odstavku 86. člena ZMed mora biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Delež iz prvega oziroma drugega odstavka 86. člena ZMed mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro (prvi odstavek 86.a člena ZMed).
V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi toženka ni izrecno, jasno in konkretizirano opredelila zakonskega pojma "vsa dnevno predvajana glasba" v smislu prvega odstavka 86. člena ZMed, na katerega se sklicuje, in ga tako na podlagi in v skladu z ZMed ni vsebinsko napolnila, to pa je pravno relevantno za materialnopravno presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev postopkovnih pravil.
Pomanjkljive in nezadostne obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo in pojasnili v odgovoru na tožbo in pripravljalnih vlogah, saj so te namenjene izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in ustrezno obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe.
pojem objekta - povezanost s tlemi - inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rastlinjak
Če objekt ni povezan s tlemi, sploh ne gre za objekt v smislu določb ZGO-1, niti za nezahteven niti enostaven. Sedaj veljavni GZ pa jasno določa, da so tudi prefabrikati, ki so samo postavljeni na tla, objekti.
ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - soglasje pristojnega organa - sklep o izvršbi
Predmet obravnavane zadeve je le izvršitev obveznosti, ki izhaja iz navedene dokončne in izvršljive odločbe, in ne vsebinska presoja te odločbe (presoja obveznosti, ki iz nje izvirajo). Tožnikovo sklicevanje na Pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z oglaševanjem na javnih mestih in pristojnostjo državne inšpekcije za nadzor nad postavitvijo takih objektov za presojo izpodbijanega sklepa tako ni pravno pomembno.
Izpodbijana odločba nima obrazložitve o tem, zakaj, glede na to, da gre v obravnavanem primeru za montažni tipski objekt (Jelovica, TIP MHS 8-40), tlorisne površine in višine stavbe ni mogoče uskladiti z gradbenim dovoljenjem, zato je ni mogoče preizkusiti.
skedenj - nezahteven objekt - nelegalna gradnja - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem - inšpekcijski ukrep
Izrek izpodbijane odločbe ni konretiziran. Ni jasno ali naj tožnik vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje, pred izdajo gradbenega dovoljenja glede na dejstvo, da gre za nelegalno gradnjo brez gradbenega dovoljenja, ali vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje glede na izdano (nesporno) gradbeno dovoljenje za gradnjo skednja.
ZVin člen 36/1, 41/1. ZUP člen 214/1. Pravilnik o označevanju in embalaži vina (2010) člen 10/2. Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček (2000) člen 19/1.
inšpekcijski postopek - ukrep vinarskega inšpektorja - obrazložitev odločbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZIN se glede vseh vprašanj, ki niso urejena z ZIN uporablja ZUP. Obrazložitev mora vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev, navedeno v izreku. Odločba pritožbenega organa, ki je meritorna, saj je pritožbeni organ spremenil izrečen inšpekcijski ukrep je glede na predhodno povedano neobrazložena, saj se pritožbeni organ ni opredelil do tožnikovih dokaznih predlogov in do navedb tožnika. Če obrazložitev upravnega akta nima z zakonom prepisane vsebine, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
Na podlagi četrtega odstavka 29. člena ZIN v primeru, če ne gre za nujne in neodložljive ukrepe (kot je to bilo tudi v predmetni zadevi) v primeru iz tretjega odstavka 29. člena ZIN pred izdajo odločbe vroči zavezancu zapisnik in ga pozove, da se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 48 ur pisno ali ustno izjavi o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah. Po preteku tega roka inšpektor izda odločbo, ne da bi bilo potrebno dodatno zaslišanje stranke. Zakonite odločbe v predmetnem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Z uspehom dokazovanja je treba stranko seznaniti pred izdajo odločbe.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - varovalni pas ceste
Sodišče kot bistveno za odločitev v obravnavani zadevi šteje ugotovitev prvostopenjskega upravnega organa, da je sporni objekt za obveščanje in oglaševanje postavljen v območju varovalnega pasu državne ceste, kar pomeni, da je bil dolžan prvostopenjski organ upoštevati določbe ZCes-1, ki se nanašajo na obveščanje in oglaševanje ob državni cesti.
Inšpekcijski organ je tudi po mnenju sodišča pravilno postopal po določbah sedaj veljavnega ZCes-1, ker je z dnem uveljavitve ZCes-1 ZJC prenehal veljati. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo.
Soglasje za sporne štiri objekte za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, ni bilo izdano. Gre namreč za lokacijo postavitve, ki zahteva pridobitev soglasja direkcije (peti odstavek 78. člena ZCes-1) in ga soglasje Mestne občine Koper iz leta 2010 niti ne bi moglo nadomestiti.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ne predstavlja ustreznega upravnega dovoljenja za gradnjo, temveč vsebuje glede na izražen namen podatke o namenski rabi prostora, lokacijske in druge pogoje, kot jih določa občinski izvedbeni prostorski akt ter podatke o prostorskih ukrepih, ki veljajo na določenem območju (80. člen ZUreP-1 ).
Shramba za kmetijske pridelke in orodja med vrstami pomožno-kmetijskih objektov v Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči ni navedena, po namenu bi ji lahko bila podobna kašča (manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, namenjen za shranjevanje žita, ipd, če je njena tlorisna površina do 20 m2, …). Ker pa objekt tem navedenim pogojem ne ustreza, ne gre za situacijo iz 120. člena ZGO-1B.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - enostaven objekt - kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje
Tožnica bi za sporno tablo za oglaševanje, glede na območje njene postavitve, morala pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Ker takšnega soglasja ni pridobila, table ni mogoče obravnavati kot enostavni objekt, katerega gradnja se lahko začne brez gradbenega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - obrazložitev odločbe
Načelo, da “plača povzročitelj obremenitve“ je eno od osnovnih načel okoljske politike EU.
Po določbi petega odstavka 157 a. člena ZVO-1 sicer lahko državna inšpekcija naloži odstranitev odpadkov, ki so nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, lastniku tega zemljišča, vendar se ta določba uporablja le v primeru, ko povzročitelj obremenitve ni znan. Drugače ne izhaja niti iz ostalih določb ZVO-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - oporni zid - projektna dokumentacija
Sodišče ne vidi razloga, zakaj ne bi bila primerna metoda za ugotavljanje višine zidu tudi metoda, ki jo je uporabila inšpektorica, in sicer, da je preštela število zidakov, iz katerih je zgrajen zid, izmerila širino posameznega zidaka (iz obrazložitve odločbe je mogoče ugotoviti, kaj pomeni faktor 0,19 m), in višino zidu ugotovila z zmnožkom števila vrst zidakov in izmerjene širine posameznega zidaka. Posledično tudi ne more uspeti s tudi sicer povsem pavšalnim sklicevanjem na ustavne pravice, ki naj bi bile kršene z navedeno metodo ugotavljanja višine zidu.
V inšpekcijskih postopkih se ugotavlja skladnost gradnje s pogoji, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja (izreka) projektna dokumentacija kot del gradbenega dovoljenja pa je le strokovno tehnični pripomoček, ki ne more nadomestiti gradbenega dovoljenja oz. ga dopolniti ali nadomestiti.
inšpekcijski ukrep gradbeništvo - nelegalna gradnja - jezik v postopku - uporaba slovenskega jezika v postopku - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Upravni organ ni izpolnil svoje dolžnosti, da stranko pouči o pravici uporabljati svoj jezik in spremljati postopek po tolmaču. Kršitev pravil uporabe jezika v postopku, pomeni absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZGas člen 13, 13/2, 13/5. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a, 8b. ZUP člen 213, 213/2, 213/6.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - poklicni gasilci - poveljnik - izrek odločbe - izpolnjevanje pogojev
Sodišče ne more slediti stališču, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita), ker po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZIN člen 24, 24/4. ZUP člen 260.
inšpekcijski postopek - prijavitelj - stranski udeleženec - tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - sklep o ustavitvi postopka - obnova inšpekcijskega postopka - obnova upravnega postopka končanega s procesnim sklepom
Tisti, ki vloži prijavo, na tej podlagi ne pridobi položaja stranskega udeleženca, lahko pa položaj stranskega udeleženca v postopku pridobi, če izkaže, da je oseba, katere pravne koristi so z ukrepanjem inšpekcijskega organa prizadete (43. člen ZUP).
Pravni interes stranskega udeleženca se lahko pokaže šele po uvedbi inšpekcijskega postopka in samo, dokler ta postopek po volji stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja.
Ker v postopku izdaje izpodbijanega sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka v obliki zapisa na koncu zapisnika gradbenega inšpektorja tožnik ni imel položaja stranskega udeleženca, nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdan sklep o ustavitvi postopka.
Iz 260. člena ZUP jasno izhaja, da je obnova upravnega postopka mogoča samo zoper dokončno odločbo; obnove zoper sklep pa ni mogoče dovoliti.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnove postopka zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka v obliki zapisa na koncu zapisnika gradbenega inšpektorja, torej ni mogoče dovoliti.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - vezanost upravnega organa na stališče sodišča
Res je sicer, da vezanost upravnega organa na razlago sodišča glede uporabe materialnega prava ni absolutna, vendar to ne pomeni, da lahko toženka kadarkoli odstopi od obveznosti upoštevati pravna stališča, ki izhajajo iz pravnomočne sodbe sodišče v upravnem sporu, saj bi bila taka razlaga ne le v nasprotju z zakonom, temveč tudi v nasprotju z načelom pravne države.
Tožnik je v skladu s 5. členom ZGas že poklicni gasilec in ne le kandidat. Zato je treba pri presoji, ali izpolnjuje tudi pogoje za poveljnika ali operativnega vodjo, upoštevati zgolj peti odstavek 13. člena ZGas.