Prefabrikat je lahko enostaven objekt, če je celoten objekt prefabrikat, torej dobavljen kot celota skupaj z ločenimi elementi, prekrivno membrano in sidrnimi koli. Elementi predizdelani in sestavljeni kot celota, morajo biti preverjeni že v procesu izdelave v tovarni, gre za preverjene in certificirane proizvode, glede katerih država ne sme predpisovati ponovnih preverjanj glede bistvenih zahtev.
inšpekcijski ukrep - varstvo potrošnikov - plačilo odvetniških stroškov - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - prevalitev stroškov na drugo stranko
Tožeča stranka je potrošnikom v primeru nepravilnega parkiranja poleg same kazni zaračunavala še celoten strošek odvetniških storitev. Prevalitev celotnega stroška odvetniških storitev na potrošnika predstavlja nepošten pogodbeni pogoj po vseh štirih alinejah prvega odstavka 24. člena ZVPot. Tožeča stranka je dolžna potrošnika z višino stroškov opomina seznaniti v splošnih pogojih in veljavnem ceniku.
Iz razlogov izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica z zahtevano predložitvijo potrebnih listin, ki pa jih je bilo glede na pogodbeni dogovor dopustno predložiti šele naknadno, izvajala nedopusten vpliv na odločitve potrošnikov po 8. členu ZVPNPP. Iz izreka izpodbijane odločbe pa izhaja, da se tožnici prepove enkrat mesečno zaračunavati pogodbeno kazen v višini 35 EUR, če potrošniki v 14 dneh po sklenitvi pogodbe in odobritvi kredita ne predložijo v skladu s pogodbo potrjene administrativne prepovedi na svoj osebni dohodek oziroma pokojnino ali poroštvene izjave poroka. Po presoji sodišča so citirani razlogi in izrek izpodbijane odločbe v medsebojnem nasprotju, saj splošne prepovedi zahtevati zavarovanja za dana posojila oziroma kredite ni, glede na ugotovitev, da je v obravnavanem primeru v nasprotju z zakonom, da tožnica potrošnikom daje na voljo dodaten rok po sklenitvi pogodb, da predložijo zahtevana zavarovanja šele naknadno, pa bi bilo po presoji sodišča tožnici na podlagi drugega odstavka 12. člena ZVPNPP, kolikor bi bili za to izpolnjeni pogoji, kvečjemu mogoče prepovedati, da potrošnikom daje na voljo takšen dodaten rok, oz. ji zapovedati, da vsa zavarovanja zahteva že vnaprej oz. ob sklenitvi pogodbe.
Skladno z določbo 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.
Izvršilni postopek je voden po določbah ZUP, ter od inšpekcijskega postopka samostojen in ločen postopek, njegov cilja pa je prisilna vzpostavitev stanja, ki ga nalaga izvršilni naslov.
Tožbenih navedb, ki se nanašajo na zakonitost izdaje odločbe o naložitvi obveznosti z dne 19. 7. 2018, torej samega izvršilnega naslova, v obseg katerih sodijo tudi ugovori o nemožnosti izvršitve izpodbijanega sklepa, pa sodišče zato, ker ta odločba ni predmet tega upravnega spora, v katerem tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati.
inšpekcijski postopek - imetnik živali - pogoji za premike živali - cepljenje
Ugotovitev, da tožeča stranka ni odobrena ustanova, inštitut ali center, tudi po presoji sodišča zahteva oceno, da je bil izvedeni premik obeh levov nasproten z določbo 4. točke Priloge C, Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in za uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS, kar posledično pomeni, da je bila pravilno uporabljena tudi določba 2. točke prvega odstavka 62. člena ZVMS, ki od veterinarja, ki ob pregledu pošiljke živali oziroma živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali med prevozom, ugotovi neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali njegovim zastopnikom oziroma zastopnico enega v tej določbi predpisanih ukrepov, v konkretnem primeru ukrepa iz četrte alineje drugega odstavka tega člena.
ZCes-1 člen 78, 78/3, 78/5, 118, 118/1, 118/1-6. ZJC člen 68.
objekt za oglaševanje - inšpekcijski ukrep odstranitve objekta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - državna cesta - soglasje pristojnega organa
Med strankama je nesporno dejstvo, da so sporni objekti postavljeni ob državni cesti, prav tako ni sporno, da tožeča stranka ni pridobila soglasja za njihovo postavitev od Direkcije za infrastrukturo.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 152, 158. GZ člen 106, 106/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija - sklep o ustavitvi postopka - pravni interes
Čeprav je bil tožniku inšpekcijski ukrep že izrečen in s sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka izpodbijana odločba ni bila izrecno odpravljena ali razveljavljena, po presoji sodišča ne posega (več) v tožnikovo pravico ali njegovo na zakon oprto osebno korist. Iz same narave inšpekcijskega postopka, kot tudi iz izreka izpodbijane odločbe, namreč izhaja, da inšpekcijski postopek ni zaključen že z izdajo odločbe, ki inšpekcijskemu zavezancu nalaga ustavitev del in odstranitev (dela) objekta (izvršilni naslov), ampak z zavezančevo izvršitvijo naloženega ukrepa, ki izhaja iz izvršilnega naslova, v konkretnem primeru z odstranitvijo dela objekta. Šele, če zavezanec naložene obveznosti ne izvrši, se uvede postopek izvršbe. Odločitev inšpektorja o ustavitvi inšpekcijskega postopka po presoji sodišča ni zgolj procesni sklep, ampak vsebuje ugotovitev, da nezakonitega stanja, ki je bilo ugotovljeno z inšpekcijsko odločbo, ni več in tako na podlagi te odločbe oziroma tega izvršilnega naslova, ni mogoče uvesti postopka prisilne izvršbe. Glede na to si tožnik z uspehom v tem upravnem sporu, tj. z odpravo izpodbijane odločbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja, kar pomeni, da ni izkazal pravnega interesa za nadaljevanje tega upravnega spora.
Tožnik ne oporeka ugotovitvam, na katerih izpodbijana odločba temelji, da je pasji mladič prenočeval zunaj. Dejstvo je, da je neprerekana navedba toženke, da je bil v času odvzema sneg. Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvam, ki izhajajo iz veterinarskega poročila, da je bil pasji mladič 28. 2. 2018, ko so ga sprejeli v obravnavo, neodziven, negiben in v slabem splošnem stanju ter da je bil podhlajen (njegova telesna temperatura je bila 35,7 stopinj celzija), da je imel blede sluznice, razširjene zenice, upočasnjen pupilani refleks, slabo zaznavno dihanje in utrip, da so bile zadnje okončine neodzivne, prve pa v krču, ter da je bila veterinarska oskrba nujna, sicer bi lahko prišlo do hipotermije, ki vodi v odpoved srca. Že in navedenih ugotovitev, ki jim tožnik, kot rečeno ne oporeka, izhaja, da je tožnik kršil citirano prvo alinejo prvega odstavka 7. člena ZZZiv.
Iz zakonskih določb izhaja, da se investicijska vzdrževalna dela ločijo od rekonstrukcije objekta v tem, da se z njimi ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Zakon izjem glede obvezne pridobitve gradbenega dovoljenja v primeru rekonstrukcije objekta, ne določa.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - dolžnosti lastnika živali - stroški postopka
V zvezi s tožbeno trditvijo, da se je postopek začel preuranjeno, tožeča stranka pa ni lastnik psa, sodišče poudarja, da se podani tožbeni ugovor tožnika nanaša na sklep o dovolitvi izvršbe z dne 6. 6. 2018, saj iz njega izhaja, kdo in na podlagi katerih dejstev se šteje za lastnika psa, ki je bil na podlagi predmetnega sklepa odlovljen. Vprašanje lastništva psa je tako rešeno pravnomočno in ni več odprto v postopku presoje izpodbijanega sklepa. Tožnik bi pravilnost sklepa o dovolitvi izvršbe lahko izpodbijal že z vložitvijo pravnih sredstev, naperjenih zoper ta akt, po podatkih upravnega spisa pa tega ni storil, take tožbene navedbe v tem upravnem sporu pa ne morejo sanirati tožnikove neaktivnosti v zgodnejši fazi postopka.
ZCes-1 člen 78, 118, 118/1, 118/1-6, 122, 123, 123/1. ZJC člen 68.
inšpekcijski postopek - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis - ukrep inšpektorja za ceste
Objekt je bil ob državni cesti postavljen še pred uveljavitvijo ZCes-1. Z dnem uveljavitve tega zakona pa je (razen posameznih določb, ki se ne nanašajo na pogoje oglaševanja) prenehal veljati ZJC (prvi odstavek 123. člena ZCes-1), ki je pogoje za postavitev objektov za oglaševanje ob državnih cestah urejal v 68. členu. ZCes-1 v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, ki so bili postavljeni pred 1. 4. 2011, zato po presoji sodišča tudi zanje velja ureditev po navedenem zakonu, skladno s katero je bilo izdajanje soglasij za oglaševalske objekte, ki stojijo ob državnih cestah znotraj naselij, preneseno z občine na državo. To po pomeni, da bi tožnik za sporni objekt moral pridobiti soglasje Direkcije za infrastrukturo (glej citirani peti odstavek 78. člena ZCes-1).
inšpekcijski nadzor - pravica do zaslišanja stranke - prekluzija - nesorazmernost ukrepa
Tožnica ni ravnala skladno s pozivom, saj toženi stranki ni poslala pisne izjave ali na njenem sedežu dala ustne izjave, o kateri bi se sestavil zapisnik. Kot izhaja iz upravnih spisov, je z inšpektorjem dne 10. 10. 2016 opravila le telefonski pogovor, v katerem je pojasnila odločitev za sajenje iglavcev. Zato je uradna oseba tožene stranke ravnala pravilno, ko o tem ni sestavila zapisnika, ki bi ga tožnica bila upravičena pregledati in nanj dati pripombe, ampak je napisala le uradni zaznamek, v zvezi s katerim pa navedene pravice ZUP ne določa. Upoštevajoč povedano ne morejo biti upoštevne (tudi sicer) splošne tožbene navedbe, da tožnici v zvezi s pozivom ni bilo treba storiti ničesar, ker naj bi ji tako zatrdil inšpektor.
inšpekcijski ukrep - občinska cesta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi pravilno uporabil določila ZCes-1, ki so veljala v trenutku izdaje izpodbijanega akta (dne 8. 3. 2018). Z dnem uveljavitve ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, je prenehal veljati ZJC. Novi zakon v prehodnih določbah ne določa drugačnega režima za objekte, postavljene pred 1. 4. 2011, zato tudi zanje velja nova ureditev, na podlagi katere so posegi v varovalni pas občinske ceste dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - pooblastila inšpektorja - vstop v prostore
Inšpektor je imel pravico vstopiti na zemljišče oziroma parcele tožnika, da bi vstopil oziroma pregledal tožnikove stanovanjske prostore, pa tožnik niti ne zatrjuje.
Obveznost sosede A.A. izročiti sporna kovčka inšpektorju, kar je nesporno tudi storila, izhaja iz določbe drugega odstavka 19. člena ZIN.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nevarna gradnja
V primeru nevarne gradnje je tudi po presoji sodišča treba izreči najmilejši ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, torej odvrniti nevarnost, ki jo predstavlja objekt.
Določba 1. točke 10. člena Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov dopušča ponovno uporabo zemeljskega izkopa za potrebe gradnje brez pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, če so izpolnjeni vsi v njej določeni pogoji. Tožena stranka pa okoliščine glede vprašanja, ali je zadevno območje gradbišče ali ne, ni v zadostni meri raziskala in svoje odločitve v tem delu tudi ni obrazložila tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Trditev, da predmetno območje ni območje gradbišča, je namreč utemeljila le s tem, da ni označeno z nobeno oznako, da gre za gradbišče. Sodišče meni, da zgolj dejstvo, da območje ni označeno kot gradbišče, še ne pomeni, da to tudi v resnici ni.
inšpekcijski ukrep - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Upoštevaje tožbene navedbe in obrazložitev izpodbijane odločbe, po presoji sodišča izpodbijana odločba glede na stanje zadeve že prima facie ne posega v tožnikov pravni položaj, torej v nobeno njegovo pravico ali pravni interes, niti mu ne nalaga nobene obveznosti
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba
Na kmetijsko zemljišče odložene premične stvari lahko pomenijo njegovo nenamensko rabo, pri čemer ni mogoče spregledati, da v obravnavanem primeru ne gre zgolj za stole, na katerih bi se tožnik spočil po opravljenem delu, ampak za večje število predmetov, kar kot celota daje podlago za presojo, da se v tem delu kmetijski zemljišči nista uporabljali v skladu z njunim namenom, in s tem podlago za izrečeni ukrep kmetijskega inšpektorja.
ukrep tržnega inšpektorja - potrošniški kredit - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja
Sporne posojilne pogodbe so predvidele odplačilo posojil brez plačila obresti in drugih stroškov, zato so bile sestavljene v skladu z določbami ZPotK-2, vendar pa nadaljnji postopki toženke kažejo, da so stroški strankam, kljub sklenjeni pogodbi, dejansko vendarle nastali in to takrat, ko so želele podaljšati rok vračila posojila. Res je sicer, da je odločitev zaprositi za podaljšanje roka odločitev stranke (ob plačilu visokih stroškov obravnave njene prošnje), vendar pa so bili taki primeri v poslovanju tožnice prevladujoči, tisti primeri, ko je bilo posojilo takoj vrnjeno, pa redke izjeme. To pa vodi do sklepa, da takega načina potrošniškega kreditiranja ni mogoče šteti za izjemo, kot jo določa 3. točka prvega odstavka 3. člena ZPotK-2.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
Po mnenju sodišča je treba določbo petega odstavka 78. člena ZCes-1, na katero odločitev opirata organa obeh stopenj, razlagati (na podlagi jezikovne, teleološke in sistemske razlage) v pomenu, da mora biti za objekte za obveščanje in oglaševanje, ki se nahajajo v območju državne ceste v naselju, izdano soglasje upravljavca ceste.