ZJC člen 14, 68, 68/2. ZCes-1 člen 78, 78/3, 118, 118/1, 118/1-6.
oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - soglasje
Že ob ugotovitvi, da v času postavitve jumbo panojev tožnik ni pridobil soglasja občine (MOL) za njuno postavitev in soglasja še vedno nima, je prvostopni organ tudi po presoji sodišča imel podlago, da je izrekel obravnavani ukrep. Pri tem se je pravilno oprl na zgoraj citirani ZJC, kot tudi na citirani 78. člen ZCes-1, saj za obravnavani poseg v prostor tožnik ni pridobil in še vedno nima ustreznega soglasja pristojnega soglasodajalca.
Za presojo zakonitosti postavitve oglasnih tabel v varovalnem pasu državne ceste (v naselju) je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne ZCes-1.
inšpekcijski postopek - ukrep delovnega inšpektorja - delo na črno - prepoved dela na črno
Tožnik nima prav, da se toženka ni opredelila do izjave A.A. z dne 20. 2. 2017, iz katere naj bi izhajalo, da je delo pri tožniku opravljala le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Res je, da prvostopenjski organ to izjavo zgolj dobesedno povzema na 2. strani svoje odločbe, vendar pa je to pomanjkljivost na podlagi pooblastila iz 248. člena ZUP odpravil drugostopenjski organ, ki se v svoji odločbi opredeli tudi do tega očitka. Navaja namreč, da ni našel razloga za to, da ne bi verjel izjavi delavke A.A., ki jo je dala 7. 12. 2016 na zapisnik upravnemu organu.
delo na črno - odločba o prepovedi dela na črno - opravljanje dela na črno - zaposlovanje na črno
Tožnik ne zanika, da z A.A. dne 7. 12. 2016 ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi, kar je po 1. alineji prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 eden od pravnorelevantnih dejanskih stanov, ki tvorijo zaposlovanje na črno (tj. omogočanje dela posamezniku, s katerim delodajalec ni sklenil pogodbe o zaposlitvi).
inšpekcijski postopek - opravljanje dela na črno - odvetniška pisarna - upokojenec - mikro družba - kratkotrajno delo
Zaposlovanje na črno je prepovedano. Za zaposlovanje na črno šteje, če delodalajec z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - pravilna vročitev - fikcija vročitve - vročitev pooblaščencu - odpoved pooblastila - obseg pooblastila - vrnitev v prejšnje stanje
V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso gre pri pooblastilu s takšno vsebino, kot izhaja iz obravnavanega primera, za splošno pooblastilo, brez omejitev na posamezna procesna dejanja v upravnem postopku. Odpoved pooblastila pa velja šele od naznanitve organu, pred katerim teče postopek, zato odpovedi pooblastila pa tudi ni mogoče upoštevati za nazaj.
Odločbi sta bili že vročeni pooblaščencu A. (o obeh odločbah je bil naslovnik, tj. ... obveščen že 18. 2. 2019, fikcija vročitve tako je nastopila 6. 3. 2019, kar vse izhaja iz povratnic vrnjenih pošiljk ter navedenega obvestila z dne 6. 3. 2019), torej je bila vročitev opravljena.
Ker je eden od investitorjev pokojni in ker dediči po pokojnem soinvestitorju ne morejo biti inšpekcijski zavezanci, je kot (so)inšpekcijskega zavezanca treba določiti lastnika zemljišča oziroma v predmetni zadevi upravljavca predmetnega zemljišča, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
ukrep veterinarskega inšpektorja - zavetišče za zapuščene živali - zagotovitev zavetišča - plačilo stroškov oskrbe zapuščenega psa
O ukrepih, odrejenih v postopku nadzora, je že pravnomočno odločeno, vključno s tistim iz 5. točke izreka, po katerem je tožnik tisti, ki ga bremenijo stroški v zvezi z izvršitvijo odločbe in ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Zato tožnik ne more uspeti z ugovori, da temu ni tako in da ni dolžan nositi stroškov postopka, oziroma da je dolžan nositi te stroške novi lastnik živali.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izvršitev ukrepa - inšpekcijski zavezanec - pravno nasledstvo - pravice stranke do izjave
Zavezanec je oseba, ki ji je z upravnim aktom naložena obveznost, v primeru prenosa lastninske pravice pa tudi pravni naslednik stranke postopka, saj lahko obveznost izpolni le novi lastnik. Pravno nasledstvo pomeni, da se pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne, prenašajo, pri čemer ni pomembno ali gre za singularno ali za univerzalno pravno nasledstvo. Zato, kadar gre za pravno nasledstvo zaradi prenosa lastninske pravice, ni treba izdajati nove odločbe, s katero se ugotovi nelegalna gradnja in obveznost odstranitve le-te. Kar pa ne pomeni, da ni treba posamezniku, novemu lastniku priznati oziroma ugotoviti položaja stranke v upravnem postopku. Kolikor pride do spremembe lastništva, pride tudi do spremembe nosilca pravnega interesa oziroma procesne legitimacije. Dolžnost organa pa je, da stranki, ki vstopa v postopek omogoči podajo izjave in morebitnih procesnih pravic v zvezi s pravnimi sredstvi, ne glede na to, da novi lastnik prevzema obveznosti in bremena, ki so bila predhodno zabeležena na zemljišču
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa - za odločanje relevanten predpis - zmotna uporaba materialnega prava
ZCes-1 ne vsebuje prehodnih določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege na območje državne ceste, zato po presoji sodišča za tožnico na podlagi 78. člena ZCes-1 ni mogla nastati obveznost (pridobitve soglasja), pomembna za presojo zakonitosti postavljene obravnavane svetlobne vitrine. Inšpektor bi na podlagi omenjene določbe ZCes-1 lahko naložil odstranitev obravnavane svetlobne vitrine tožnice le, če bi ZCes-1 uredil prehodni režim za objekte za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti, ki bi veljal za v času uveljavitve ZCes-1 že postavljene objekte za obveščanje in oglaševanje ob državni cesti.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 144, 152, 157, 157/1. GZ člen 106, 106/1. ZUP člen 189, 189/1, 189/2. ZIN člen 7, 7/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nesorazmernost ukrepa - pravica do spoštovanja doma - načelo zaslišanja strank - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka investitorja objekta ni ugotavljala, pač pa je oba tožnika določila za inšpekcijska zavezanca za (oba) sporna objekta na podlagi podatkov o lastništvu nepremičnin, na katerih sta objekta postavljena. Zavezanec v inšpekcijskih postopkih je primarno investitor oziroma lastnik pridobljene gradnje, šele če tega ni mogoče ugotoviti pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt. Tožena stranka bi zato morala v postopku ugotoviti, kdo od tožnikov je investitor in dejanski lastnik posameznega od objektov (npr. z njunim zaslišanjem, z njunimi dosedanjimi pisnimi izjavami, s ponovnim ogledom v navzočnosti strank, z listinami v postopkih poskusa legalizacije objekta, ki jo omenjata oba tožnika...), nato pa na podlagi te ugotovitve vsakomur od njiju določiti inšpekcijski ukrep (kolikor bi bili za to izpolnjeni tudi drugi pogoji) in to le za objekt, ki ga je investiral oziroma je njegov lastnik.
ZVPot člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1.
ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Lastnika vrednostnih papirjev, ki ima odprt trgovalni račun pri tožnici in je z njo v pogodbenem razmerju, je nedvomno šteti za potrošnika po ZVPot, saj ima v razmerju do tožnice že a prima facie šibkejši položaj na trgu. Glede na povedano je prvostopni organ imel podlago, da je po ugotovitvi, da zaračunavanje nadomestila za prenos finančnih instrumentov imetnika iz računa pri tožnici na račun istega imetnika pri drugem članu KDD, predstavlja nepošten pogodbeni pogoj, tožnici prepovedal sklepanje pogodb (o borznem posredovanju in vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev) do odprave ugotovljenih pomanjkljivosti.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 213, 213/1, 213/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje - izrek odločbe
Iz izreka prvostopenjske odločbe ne izhaja, kako mora zavezanec ravnati, da bodo nepravilnosti odpravljene. Drugostopenjski organ sicer navaja, da je tožnici jasno odrejeno, da mora skleniti ustrezne dogovore z izbranimi končnimi podizvajalci, ki razpolagajo z OVD za predelavo ali odstranjevanje odpadne embalaže z navedbo postopka predelave ali odstranjevanja odpadkov in usmerjati oziroma nadzirati masni tok odpadne embalaže, za katero je prevzela obveznost ravnanja in za katero skrbi posamezna embalažna shema vse do končnega postopka predelave, ker bo tako razpolagala z ustreznim dokazilom, da izpolnjuje pogoje iz OVD. Po presoji sodišča pa taka obveznost iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja. Strinja se s tožnico, da je toženka v izrek zgolj prepisala (abstraktno) obveznost iz OVD in da ji je bila torej taka obveznost ravnanja s prevzeto odpadno embalažo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, odrejena že z OVD ter da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kaj mora storiti, da bo ugotovljeno kršitev odpravila.
Okoliščina, ali gre v obravnavani zadevi za nelegalno gradnjo, je ključna za odločitev. Glede na to mora biti stranki dana možnost, da se izreče o vseh relevantnih okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov ter da se seznani z uspehom dokazovanja in da se o tem pred izrekom inšpekcijskega ukrepa izreče.
kmetijsko zemljišče - inšpekcijski ukrep - investitor ali lastnik nepremičnine kot inšpekcijski zavezanec - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča
Glede tožbenega očitka, da v predmetni postopek nista bili pritegnjeni solastnici navedenih zemljišč, sodišče ugotavlja, da je bil inšpekcijski ukrep odstranitve nasutja tolčenca ter ozemljitve in zatravitve zemljišč odrejen tožniku kot osebi, ki je izvedla nasutje tolčenca na navedena zemljišča. Ker tožnik dejstvu, da je sam izvedel nasutje tolčenca ne oporeka, zatrjevano solastništvo zemljišč, na katere je bilo izvedeno predmetno nasutje, na zakonitost in pravilnost izpodbijane inšpekcijske odločbe ne vpliva.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vode - vodno soglasje - obrazloženost odločbe - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno dejansko stanje
V zvezi z drugim pogojem, ki mora biti podan po drugem odstavku 46. člena ZV/81, da je gradnja lahko izjema, kolikor ne povzroča škode drugim, je ugotoviti, da je vzročna zveza med postavljenim betonskim prepustom in poplavljanjem zaradi vseh drugih vzrokov, ki jih tožnika navajata (zaraščenost, neočiščenost in nepoglobljenost v spodnjem delu potoka ter zasipavanje) neobrazložena. Organ napačno zavrne ugovor o ostalih vzrokih za možno poplavljanje kot nerelevantne, saj gre za splošno znane vzroke, ki lahko povzročijo poslabšanje odtočnih razmer, zato bi moral pojasniti, zakaj v obravnavanem primeru ti vzroki niso relevantni. Ukrepi v inšpekcijskih postopkih morajo biti namreč sorazmerni.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - sklep o izvršbi - odpadki
Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopek zavarovanja ureja ZFPPIPP v oddelku 3.8 (130.-132. člen ZFPPIPP), ki se uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče (prvi odstavek 130. člena ZFPPIPP), smiselno pa se uporablja tudi za postopke davčne izvršbe in druge postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi drug državni organ. Navedeno pomeni, da je treba določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, v skladu s katero po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, uporabljati smiselno glede na predmet zadevnega inšpekcijskega postopka. Ker se je slednji vodil zaradi nepravilnosti pri ravnanju z odpadki (zemeljskim izkopom), je treba določbe oddelka 3.8 ZFPPIPP uporabiti smiselno glede na relevantne določbe ZVO-1.
Tožnik pravilno opozarja, da je drugostopenjski organ pri tem, ko je en del odločbe ohranil v veljavi, neutemeljeno spremenil pravno podlago tiste odločitve, ki je ostala v veljavi, tj. za odklop toplarja.
Stranka mora imeti v primeru, če drugostopenjski organ sam dopolnjuje postopek, zagotovljene pravice, ki ji gredo po ZUP v postopku na prvi stopnji. Preden torej drugostopenjski organ izda odločbo o pritožbi, ki jo opre na drugačna dejstva kot prvostopenjski organ, mora dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Seveda to velja pod pogojem, da je bil postopek o neki zadevi sploh že začet. Drugostopenjski organ tistega postopka, ki ni bil uveden, ne more dopolnjevati.
ZKZ člen 7, 7/1, 107. ZKme-1 člen 141, 174, 175, 175/1. ZŽiv člen 23, 23/1, 109.
ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - zemljišča nastala z nasutjem - namenska raba zemljišč
Členi 3 do 3 ea ZKZ sicer res dopuščajo možnost graditve posameznih objektov na posameznih zemljiščih, vendar morajo biti ti grajeni v skladu s prostorskim aktom lokalne skupnosti, kjer se nahajajo.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - tožba v upravnem sporu - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda
V zadevah inšpekcijskih ukrepov, za kar gre v obravnavani zadevi, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za delo - zaposlovanje na črno - poskusno delo - pogodba o delu - pravica do izjave
Za zaposlovanje na črno se med drugim šteje, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja.
V postopku ne zadostuje le seznanitev stranke z vsebino pričine izpovedi. Stranki ali stranskemu udeležencu mora biti dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.